SPET SE JE PONOVILO.....

[jasa]

Pozdravljeni!
Spet sem se vrnila na stara pota izpred 4 let.Amapka tokrat je zgodba drugačna upam da me bo kdo razumel.
In sicer se je vse skupaj začelo pred enim mesecem ko sem pri šest letnem sinu zadaj na zatilju zatipala več manjših bezgavkic TAKOJ PANIKA joj kaj pa zdaj pa internet pa tko naprej tak da sem sam sebe napsihirala. Seveda sva šla do zdravnice ki pa se ji ni zdelo nč posebnega ampak ker je vidla mene vso nervozno naju je vseeno poslal naprej v CE. Tako so mu v CE naredili selo krvni sliko ( brez odstopanj ) in pa še UZ bezgavkic ki pa ni pokazal nič posebnega razen rekt.povečanje bezgavk! Rekli pa so da opazovanje doma, če bo sprememba pridite nazaj.
Ampak tukaj se moja zgodba začne nenehen strah da je moj otrok zelo bolan  nenehno ga opazujem ( mu tipam zatilje, ga gledam v oči če ima zenice povečane - kar jih imamo vsi v temnem prostoru tega se zavedam ampak strah v meni je grozen ) grozno se počutim ob vsem tem in ne najdem poti kako naj se tega strahu rešim
Ta strah me razjeda postala sem prava živčna razvalina ki nenenhno mislim na najhujše
Prosim dragi prijatelji če ima kdo kako podobno izkušnjo in pa kaka dobra beseda in seveda nasvet.
HVALA 

[AsandraA]

S takimi mislimi in nenehnim opazovanjem mu po mojem vedenju ne pomagaš. Recimo to je tako, kot nas ginekolog opozori, naj si prsi ne pregledujemo vsak dan, ker ne zaznamo majhnih dnevnih sprememb.

Zaupaj zdravnikom, zaupaj sebi in vsake toliko časa pelji sina k njegovi zdravnici, če ona opazi (zatiplje) spremembe. To ti lahko da mir. Potrebuješ ga.

Sandra

[SweetChild]

Tudi jaz mislim, da boš s tem le prestrašila otroka in nezavedno to slabo vpliva nanj. Razumljivo je, da starša skrbi za otroka, ampak ta strah, kot sama vidiš, že presega normalne meje. Ko si zasledila na težavo, si takoj ukrepala, ga peljala na pregled, kjer so ugotovili, da ni nič posebnega, storila si vse kot najboljša mamica in nič ni narobe z njim, popolnoma zdrav je. Bodi srečna, da je resnično vse vredu in uživaj v lepih trenutkih s svojim malčkom.  Vse je vredu! ponavljaj si to vsak dan in se skušaj umiriti

[jasa]

Pozdravljeni!
Lahko vam povem da sem se glede mojga otročka kar potolažila.A kaj ko sem sedaj verjetno
jaz na vrsti.Sploh se ne spravim k sebi prej sem razmišljala da je sin bolan sedaj pa da z mano nekaj ni vredu.Nenehno se sprašujem kaj če sem bolana ( namreč ponoči sem se začela potiti - ko se zbudim sem potna ne vem zakaj ) al je to od te ankse ki sem jo bolj ali manj uspešno prebolela leta 2011 al se z mojim telesom kaj dogaja?
Kaj bi dala da se ne bi dnevno ukvarala s temi grdimi mislimi o teh boleznih res......

[AsandraA]

Ko te misli obidejo, naredi eno izmed stop tehnik ali preusmerjanja misli. Počasi ti bo zlezlo pod kožo in boš to počela že v nezavednem.

Sandra

[jasa]

Asandra hvala za nasvet 
ampak te misli me obdajajo non stop ne vem ne najdem izhoda
Danes ponoči sem se spet potila ne vem kaj je zdaj to res - a se je še kdo potil ponoči zaradi anksioznosti? Zdaj me je že zvečer strah zaradi potenja ponoči.
Sem se naročila na ponovni pregled k psihiatrinji ampak mam šele oktobra tak da se bom še mogla bojevat s temi vsiljivkami.
Pišite mi če je imel kdo tudi take znake .....

[analiza]

jasa,

jaz sem se nenormalno potila zaradi ankse. Pojavila se mi je 2 leti nazaj, nekaj mesecev po porodu, in če ne bi bilo tega foruma, bi sploh težko ugotovila kaj mi je. Zamiššljala sem si vse možne bolezni,raka dojk, bezgavk,MS,,, groza. Pristala sem na Paroxatu za pol leta, potem pa sem prenehala, ker sem se zopet zelo dobro počutila. No evo,po izgubi službe in  tragični izgubi v družini letos pomladi, pa me zopet nekaj matra. Kot da sem me hoče lotiti panični napad, ampak ga nekako prediham, čutim čudna občutenja v rokah, nogah, potenje, veliko adrenalina, mravljinčenje, tesnoba in spet sem pri boleznih. Spet me je strah, da imam raka dojk, pa na UZ ne upam. Pred enim letom sem bila,vse ok,  letos bi mogla spet, pa si ne upam! Zaradi mravljinčenja me je strah, da ni mogoče MS. Prav jezna sem, ker se mi spet nekaj dogaja.