nevzdrzno

[vesnav]

Si pa želim, da če ljudje ne želijo strašiti drugih, da tega ne bi počeli.

Tudi jaz.

V.

[vesnav]

Noelle ne se bat tega, da boš zgubila nadzor. Nikol ga ne boš, ker je nemogoče. Nebi rekel, če bi ti šel nekdo zelo na živce, pa bi se komaj kontrolirala da ga nebi mahnila na gobec . Ampak vrjemi mi, OKM ni bolezn ker ti primankuje kontrole, ampak je bolezen kjer je kontrole preveč.

Točno tako.

Lp,

V.

[She_]

Jah, moja diagnoza je bila OKM zaradi nasilnih misli, perfekcionizma in še določenih stvari.
NI pa bila diagnosticirana na podlagi tega dogodka, to je res.

Jaz si LOGIČNO (!) NISEM želela napast sestre v tem smislu kot je bilo očitno razumljeno.
Moja interpretacija nasploh je taka, da si te "želje" v mislih ŽELIMO, sicer ne bi nastale.
Zato sem napisala, da sem si želela.
Ampak vemo, da so absurdne. Ker nam jih morala in logika takoj zanikata.
In zato si jih obenem ne želimo uresničit.
Tako, da sem SI tega želela, pa čeprav mogoče samo za sekundo in enako si tega 99,99% časa NISEM želela naredit.

Putka, kako lahko napišeš, da sem čudno odreagirala, ko sem izbruhnila pri ravnanju stvari,
medtem ko si si ti priklicala nasilne misli v glavo in mahala nad ščenetom z nožem.. ?! Potem ti je lahko jasno, da se vsak spopada na svoj način (in s svojim karakterjem).
Pri ravnanju/čiščenju še vedno zagovarjam - razmečite, popackajte, mečite stvari, če je treba.
To je bil zame 1. korak do prenehanja.

Pri pajkih letim stran, jokam, psihiram..
Ampak enkrat na stokrat se mi zgodi, da v sekundi vzamem debelo knjigo in pajka zalepim na steno. V afektu.

Če večina vas tega nimate,
še ne pomeni, da obstaja samo en način doživljanja stvari.
Jaz vem, kako in kaj je bilo, in z določenimi okm ji imam še zdaj težave.
In se spopadam na svoj način.

[She_]

Noelle, rakica,
nisem mislila strašit.
Preberita si (praktične) napotke ostalih, se stinjam z njimi.

Verjamem, da je za vaju bistveno vprašanje,
a se to lahko zgodi ali ne.
Razumem. Ampak bolj je pomembno ZAKAJ do teh misli prihaja.
Ko je pri meni prišlo do tega s sestro, NIKOLI VEČ nisem bila nasilna do KOGARKOLI.
Ker takrat sem dojela, da to. kar so moje vsiljive misli nisem jaz.
Da je tisti "moralni del" mene tapravi jaz.
Da so prišle zaradi določenih vzrokov, ki nimajo povezave z agresijo..
Ne znam napisat, ampak bosta mogle pač verjet na besedo, da se nimata ničesar za bat.
Šokirana sem bila za tisto z noži... NE skrivat nožev !! NE it stran od strahu in bolezni.

In to je ključno.

Vso srečo obema.
Če se vsi (uspešno) spopadamo s tem
bo tudi vama to uspelo. !!

Lp, 
MB

[Putka]

Jaz si LOGIČNO (!) NISEM želela napast sestre v tem smislu kot je bilo očitno razumljeno.
Moja interpretacija nasploh je taka, da si te "želje" v mislih ŽELIMO, sicer ne bi nastale.

Tole je pa čudno. Jaz si nekaj ne interpretiram, kot da si želim, če si ne. Vem, da si ne. Lahko si interpretiram, da postajam psihopat in da bom mogoče v tem svojem psihopatstvu poklala tričetrt sveta. Ne morem pa rečt, da si želim, zatorej tudi ne interpretiram na tak način. Mislim, da se OKMjevci strinjajo s tem?
Kakšen je pa drugače odnos s sestro? Ne rabiš odgovarjat...

Jaz sem OKM dobila zaradi ene čisto tretje stvari. Ni imelo veze z vezo. Tako se telo odziva. Nažalost.
Treba se je tega zavedati in to interpretirati na tač način.

Pa še nekaj bi svetovala...postavljajte si realna vprašanja kadar se OKM ne pojavljajo.
Npr. nasilne misli nad sestro... Imam rada svojo sestro iz dna srca? JA! Bi ji želela kdaj kaj slabega v življenju? NE...itd. To tudi meni pomaga, se vem KDO SEM JAZ in kaj so te bedne misli.

[Putka]

Si pa želim, da če ljudje ne želijo strašiti drugih, da tega ne bi počeli.

Tudi jaz.

V.

Ma tud jaz. Še sama se ratala prestrašena...

[Anchi]

Nič bat punce . Spomnim se, da sem enkrat brala ene odgovore psihiatra ljudem na internetu. Ena punca je napisala, da ji je fant s katerim živi, zaupal, da ga mučijo nasilne misli, da se vidi kako jo bo zadušil z blazino, ko bo spala ali da jo bo zabodel, vsakič, ko vidi nož. Odgovor je bil, da naj se izseli, dokler se fantu ne določi diagnoza in da če je diagnoza OKM, se nima česa bati in lahko mirno živi z njim.
Torej, zaradi OKMja ni nihče nasilen, kaj šele brutalno. Agresivnost in izražanje le-te nimata z diagnozo OKMja nobene zveze. Če nimaš nobene želje in potrebe, da bi dejanje izvršil, potem ga ne boš.

Tako, da sem SI tega želela, pa čeprav mogoče samo za sekundo in enako si tega 99,99% časa NISEM želela naredit.

Verjemi, da si ljudje z OKMjem niti za sekundo ne želijo izvršiti svojih misli. Močno si jih ne želijo od sekunde, ko vstopijo v njihovo zavest. So pa (po mojem) nekakšne manifestacije naših najhujših strahov. Za sekundo (pa tudi več) pa sem si tudi jaz že kdaj zaželela komu dati dve okrog ušes ali mu razpraskati obraz, ampak je to čisto druga pašta. Pač impulz, jeza itd.. Prisilne misli nimajo s tem nič.

[himiko]

Hvala vam za vse pojasnitve - hudica, jz se teh misli se vedno ustrasim, zelo... kar mravljicne cutim, pa slabo mi rata... Vezane pa so na mojga fanta ... Hvala vam se enkrat!

[Koki]

Jaz se ne bojim izvršitve teh misli, ampak so mi samo boleče in se bojim bolečine. Skušam se kulirat, da mi bo ravno do njih. Na tem področju še nisem dosegla svojega cilja.

[himiko]

Draga Koki, ti ful ful napredujes --- cilj bo ze, vazna je pot in kako se z vsem soocas, svaka ti cast!!!

drzi se 

h

[scorpion]

Koki si povedala bistvo...te misli so povezane z bolečino..človeku je včasih, ob nenehnem bombardiranju teh misli, nevdržno in ga zajema obup...

Če bi bile to le misli...brez čustev bi ne bil noben problem...so pa posledica nekih čustev..

[Putka]

Sej so. Brez čustev. Če izvzamem strah.

[scorpion]

Koki govori o bolečini, obupu, verjetno se pojavi tudi nemoč, ker se jih ne moreš znebiti, ttudi jeza....cela kopica čustev...četudi izvzameš strah pred tem, da boš te misli uresničil...

vsaj jaz sem čutil vse to , ko sem se mučil z visiljivkami...

Madam..ti si rekla eno zelo modro...želja in strah sta zelo blizu skupaj..

[Gigli]

Koki govori o bolečini, obupu, verjetno se pojavi tudi nemoč, ker se jih ne moreš znebiti, ttudi jeza....cela kopica čustev...četudi izvzameš strah pred tem, da boš te misli uresničil...

vsaj jaz sem čutil vse to , ko sem se mučil z visiljivkami...

Madam..ti si rekla eno zelo modro...želja in strah sta zelo blizu skupaj..

se strinjam...
Gigli

[Putka]

Jaz pa želje in strahu ne morem povezati.
Želja je nekaj pozitivnega, če si nekaj močno želim si to tudi privoščim (če gre).
Strah je pa negativno čustvo. Ob OKM sem doživljala obup, strah. Nikakor pa ne želje!

[Anchi]

želja in strah sta zelo blizu skupaj..

Ne, pri OKMju sta cele galaksije narazen.

[vesnav]

Ne bi mogla bolje povedati, Anchi.

Lp,

V.

[She_]

Tole je pa čudno. Jaz si nekaj ne interpretiram, kot da si želim, če si ne. Vem, da si ne. Lahko si interpretiram, da postajam psihopat in da bom mogoče v tem svojem psihopatstvu poklala tričetrt sveta. Ne morem pa rečt, da si želim, zatorej tudi ne interpretiram na tak način. Mislim, da se OKMjevci strinjajo s tem?
Kakšen je pa drugače odnos s sestro? Ne rabiš odgovarjat...

Jaz sem OKM dobila zaradi ene čisto tretje stvari. Ni imelo veze z vezo. Tako se telo odziva. Nažalost.
Treba se je tega zavedati in to interpretirati na tač način.

Pa še nekaj bi svetovala...postavljajte si realna vprašanja kadar se OKM ne pojavljajo.
Npr. nasilne misli nad sestro... Imam rada svojo sestro iz dna srca? JA! Bi ji želela kdaj kaj slabega v življenju? NE...itd. To tudi meni pomaga, se vem KDO SEM JAZ in kaj so te bedne misli.

Vidiš, jaz pa na psiho ne gledam črno-belo.
Človek je večplastna osebnost.
Lahko nekoga ljubiš in sovražiš obenem.
Lahko ti je nekdo vredu zaradi tega in tega in ni vredu zaradi nečesa tretjega.
In ja, lahko si nekaj želiš in si zraven v bistvu ne želiš.

Če bi bile stvari tako simple, da imaš nekoga ali samo rad ali samo sovražiš.
Če si nekaj ali izključno želiš ali izključno ne želiš, potem sploh ne bi potrebovali tega foruma.
Meni je to logično, očitno pač ti gledaš drugače.

Jaz ne vzamem, da sem pa jaz superman in oh in sploh
in da je moja bolezen (depresija, OKM, anksa) nekaj, kar jaz nisem.
Mi jih mogoče kdo drug vsiljuje ?
Ne.
Očitno sem v življenju pač nekaj doživela, kar je pripeljalo do OKMja.
Ampak ker je celotna preteklost mene oblikovala kot osebnost, je trenutno tudi OKM del mene. 
Če si želim poklat svet, je očitno en del mene v meni, ki si to želi.
Kako je sicer mogoče, da bi se to ustvarilo v moji glavi? Kar priplavalo po zraku?

Upam si sama sebi priznat, da so tudi temne, nasilne misli del mene. Če ne bi imeli želje po nečem, ne vem, zakaj bi sicer take misli nastale. Pa to so moje misli, saj mi jih noben ne vsiljuje v glavo.

Hecno, da želja in strah nista blizu..
Zakaj pa imamo potem forumovci tako velike strahove pred uresničevanjem želja ?!

[She_]

Jaz pa želje in strahu ne morem povezati.
Želja je nekaj pozitivnega, če si nekaj močno želim si to tudi privoščim (če gre).
Strah je pa negativno čustvo. Ob OKM sem doživljala obup, strah. Nikakor pa ne želje!

Se pravi se neg. in poz. čustva ne povezujejo ?
Npr. ko si nekoga ljubila (poz.) nikoli nisi čutila obenem bolečine, razočaranja (neg.). ?
Ko si napredovala v službi (poz.) nikoli nisi čutila obenem tudi strahu npr. če boš izpolnila pričakovanja (neg.).. ?
Jah, potem pa kapo dol, če je temu tako.

[noelle]

no, zdej sem se mal pomirila in ob Onix-ovi izjavi celo nasmejala:

Nebi rekel, če bi ti šel nekdo zelo na živce, pa bi se komaj kontrolirala da ga nebi mahnila na gobec .

me pa še vedno zabolijo te misli oziroma mi povzročajo neke neprijetne občutke, tako kot kakršnokoli namigovanje na to, da se lahko zgodijo ... in ne, meni se ne pojavljajo samo v povezavi z najbližjimi; včasih me je strah, da bom povozila kakšnega kolesarja ali zbila pešca, ki gre čez zebro ... ali pa da bom recimo kar prijela za roko enga človeka, ki gre mimo mene in ga potegnila k sebi ... pa te ljudi vidim prvič in zadnjič v življenju ...