nevzdrzno

[umetnica]

Tudi jaz poznam te neobladljive misli.....
Najhujse mi je bilo , ko so bili v mislih prisotni moji otroci...kaj ce jim kaj naredim, kaj ce jih poskodujem, kaj ce se mi strga in jih.........obcutki krivde so bili tako mocni, da so me ze cisto ohromili
Bolj , ko sem odrivala te misli, mocnejse so bile....pa je prisel dan , ko je bila glava polna teh misli,zelela sem zbezati od tega, pa sem videla da nimam kam......no potem pa sem si dejala zavestno...to so misli, katere te plasijo zdaj pa naredi tisto kar te tako plasi, naj se ti ze enkrat zmesa, da bo mir...in v tistem trenutku sem na svoje veliko presenecenje, tem mislim vzela moc.....iz velike crne gmote misli, je nastala majhna crna pika.....obcutek je bil nekako tako osvobojujoc..... zavestno imam svoje otroke najrajsi na svetu in vem, da sem za njih pripravljena dati tudi zivljenje, le kako bi jim potem lahko kaj naredila......to so bile samo misli....

Zdravniki so mi v bistvu razlozili te stvari, da sem imela drugacen pogled na misli katere so se mi porajale....no, to se mi je dogajalo ze kar dolgo let nazaj in s pomocjo terapevta, sem te zadeve resila.....
MOj zdravnik mi je povedal, koliko mladih mamic je katere imajo vsiljivke, kar se tice svojih dojenckov, prav ta strah da jim ne bi kaj naredile in se mnogo drugih nerealnih strahov...tudi moja svakinja je imela te misli ,ko je rodila....kako tezko in s kaksnimi obcutki krivde mi je to zaupala in na njeno veliko presenecenje sem jo razumela, ji tudi nekaj o tem povedala in jo tudi pomirila......