ja, o prezrtih potrebah.........tudi to je v (moji) drugi zgodbi. Veš, se mi pa zdi,
da je še huje, kot če so potrebe prezrte to, da so tvoje potrebe (želje, veselja....)
vsiljevane od drugih. Da ti enostavno povejo, kaj je tvoja potreba. Jasno, poslušajo
svojo, svoja hotenja in vse skupaj zapakirajo v paket in ti predstavijo, kako se tega
veseliš prav ti, .....da so vse skupaj postorili (organizirali, naredili......) samo zaradi
tvoje želje...............pa se enkrat zbudiš in rečeš....ej fak, pa sej jaz tega sploh ne
maram.................
pa ne bom o tem. Danes ne. Pa še kar nekaj časa ne. Zdaj sem ta del lajfa do
nadaljnega zaklenila in poskušam živet vsaj znosno. Šit je pa to, da sem od nekdaj
človek višin ......no ja, in tudi globin jasno..........., pa se take, kot sem bila nisem
dala................zdaj so višine izginile, ostala je globina, pobiram končke, ki so
ostali ob raztreščenju po pečinah.....nisem padla naenkrat, raztreščila sem se
po pečinah, razcefrala, delčki telesa še vedno visijo s skal........., ostanek je tam
nekje spodaj.
Otroka sta srečna, če sem vsaj znosno. to sem jima dolžna dat, če sem ju rodila
in svet vsa leta kazala v luči, kot sem ga videla........ogromno lepega, pa sem in tja
tudi kaj grdega.....da se sploh zaveš, da je lepo, ko je lepo

))))
In ker Matej...pa še kdo tudi drug.....ne leti, jasno, so potem tudi potrebe po vsem,
kar si v letenju želiš (dostikrat je zraven tudi denar, pa ne vedno) povsem drugačne.
Mah, naužila sem se zemlje in sonca te dni..........upam, da ga imam dovolj za deževje,
ki napovedano prihaja. Vremenarka sem zdaj, .....pa kaj......naj se ubijem zato?
Oh ja....... . A.