Ali lahko razumem svoje starše?

[scorpion]

Predlagam, da s v to temo zlijejo vsa naša pozitivna čustva glede staršev...Govorimo o tem kako so nas imeli radi, kako so nas pestovali, crkljali, kako so razumeli naša čustva, kako smo se z njimi lahko odkrito opogovarjali itd...kako nas niso nikoli udarili, nikoli tepli..

Predlagam ,da pišemo kokretne spomine na ljubezen naših staršev...V tej temi je prepovedano pisati o zlorabah, krutem ravnaju, egoizmu staršev, o pretepanju..bog ne daj o spolnih zlorabah...

Vsi imamo pravico izražati svoja mnenja...Zakaj bi eni motili druge...?

[scorpion]

Bojim se, da tukaj ne bo nobenga prispevka, ker ne bo potrebno nobenmu oporekati in kontrirati

[scorpion]

Moja mama je bila čudovita....topla, razumevajoča,...vedno je bila na moji starni..nikoli si me ni lastila in je bila vesela, če sem srečen..


LAAAAAŽEEEEEM!!!!

[ton]

Lej, Scorpion, o temle sem ti že pisal, pa si preveč zaposlen s svojima, da bi slišal še za druge starše.
Moja sta naredila vse, kar sta mislila, da sta sposobna. Mama me je vzela s sabo, ko je zapustila očeta, pa sem ji pobegnil in je potem več kot 10 let nisem videl. Zdaj živiva v nekakšni miroljubni koeksistenci, nevsiljivo ji skušam pomagati, ko se je zataknila še z enim podobnim revežem, kakršen je moj oče. Ta je sploh patron, ki mu niti dejstvo, da smo vsi pobegnili od njega, ni niti za malenkost omajalo prepričanja, da vse najbolje ve in zna. Kaj naj z njim? Ga pustim splesneti v samoti? Pomagam, kolikor lahko.

Zelo modra prijateljica mi je zadnjič povedala nekako takole: saj od vseh teh terapij in analiz sami nimamo veliko, lahko pa imajo od tega zelo veliko naši otroci: oni bodo želi tisto, kar bomo pri sebi in pri svojih starših spoznali za zmotno in pravi čas popravili.

Ja, svoja dva imam kar rad.

[scorpion]

Pogumen si Ton..odprl si temo..in bo sedaj steklo...

[eli]

Mpoja mama...kakrsnakoli je bila in je se....vem da je delala najboljs ekaakor je znala in zmogla....In bolano je je sploh pomisliti,da bi lastna mati delala nekaj...da bi nalasc skodovala svojemu otroku......
Tako delamo tudi mi,pa ni recemo,da bomo imeli vse prav..oz,da bomo dali otroku najboljse..ceprav je to nas namen....Posledice so vidne mnogo kasneje....Ce so seveda.In kaj vse smo doziveli,pa zato krivimo starse...mogoce ne bi...ce bi bili tudi mi drugacni...ne tako obcutljivi...Tko da je mnogo Če...če..če-jev...

Hvalezna pa sem svoji mami...da sem jo imela..jo se imam...pa kakrsnakoli je...Lahko je sploh ne bi imela...Ne vem koga bi krivila takrat.

Sama delam po tem nacelu....za nazaj spremeniti ne morem nic,nada.....za naprej pa lahko....

lep dan vsem....pa malo strpnosti nam res ne bi skodilo.....

eli

[vesnav]

Eli, bom kar tle..

Ker nimam popa, mi je Aslan poslala link od oddaje v prispevku Preverjeno.
Čeprav ste mi vse epunce ok, pogumne in močne, si me ti posebej ganila. Res pogumno in vso srečo s firmo!

Vesna

[Sinuska]

kva se eni znajo dobro prešvercat v temo 

aja, pozabila sem povedat. moja mama je bila krasna. naučila me je, da sem poštena (vsaj nekaj pametnega). ko pa sem začela misliti s svojo glavo.... sem ugotovila, da ni bila tako krasna. ampak se ne ukvarjam več s tem. zgleda, da sem prebolela. sploh se mi ne da ubadat z njo. pa nisem ne jezna, ne razočarana... nič. živim svoje življenje.

[vesnav]

In tako je tudi prav.

V.

[Putka]

Jaz pa lahko pošteno priznam, da koliko slabega sta mi dala, sta mi dala tudi veliko dobrega. Ne obsojam ju za nič, ker se še sama ne zavedata škode, ki sta jo povzročila. In meni je tako OK! Sama sebe bom nazaj sestavila in sama se bom pobrala. Ne mislim svoje bolezni švercati na to kako grozna sta bila in da mi ni več pomoči! Če bi to delala bi še zdaj cepetala z AD na ISTEM mestu!
Kar je bilo, je bilo in basta. Najboljše kar lahko naredim je to, da poskrbim zase in se naučim imeti rada in se čustveno razvajam, si pustim spodleteti in se ne obsojam! Da se počutim dobro v svoji koži pri 26ih, več ne potrebujem potrditev staršev, še manj kar pričakujem ali sploh hočem pa je njuno odpuščanje.

Mnogo, mnogo lepih spominov imam in ubistvu mi ni potrebno razglašati teh spominov, samo zato, da se bo najdu en pametnjakovič, ki bo lahko rekel, da se slepim. 

[vesnav]

Putka, ti si carica, tukaj in v svoji temi.
Bravo.

V.

[Putka]

Imam jih par.

Hvala!

[Starlight]

moji starsi so odlicni...najbolj skrbni (nazalost malce prevec),..ampak nikoli mi nic ni manjkalo..imam topel dom kamor se vedno lahko vrnem, imam ljubezen, toplino,...dobivam pohvale kljub kdajsnjim grajam...in lahko recem da sem po eni strani srecna da imam take starse...sicer vsi delajo napake...mojedva nazalost s tem da sta prevec zascitniska do mene in sta me zavijala v vato..ampak taka sta kot sta...in taka ju imam rada in ju spostujem...

[eli]

Vesna hvala.....!!!!

eli

[Arwen]

za starše težko to rečem, lahko pa rečem to za teto, ki mi je bila oboje ! teta, hvala ti  rada te imam in hudo mi je, ko te spremljam v bolezni...

[pupika]

tale naslov je prav provokativen, ampak
Moja starša sta bila preprosta človeka, ki sta v svoji ljubezni ravnala tako kot sta najbolje znala. Vem, da sta me imela rada, vem da mi nista nikoli zavestno škodovala in vem, da sta mi želela vse najboljše v življenju
Tako prehitro se je njuna življenska pot končala, in tako prekmalu sem ostala brez njih. Še vedno po tolikih letih pogrešam pogovor z mamico, še vedno po tolikih letih pogrešam pozitivne besede mojega ateka.
Ko se spomnim svojega otroštva se spomnim vseh lepih trenutkov, ki smo jih preživeli skupaj. In spomnim se tudi trenutkov, ko nista pravilno ravnala. In vsi ti spomini in spoznanja mi pomagajo živeti danes in mi pomagajo, da se trudim biti dobra mama svoji hčeri

[jazzjazz20]

moja starša sta bila samo ČLOVEKA in kot taka delovala...včasih dobro, včasih slabše...

imam dokaj tople spomine do nekje 6-7 leta...

[scorpion]

Ne vem ali je prav da to napišem v to temo, vendar....gre za to, da pohvalimo starše..

Pohvalil bi sebe kot starša....Nikoli res nikoli nisem nobenega svojega otroka udaril.....mislim, da mi bi počilo srce, če bi to storil....

[Putka]

Veš, mene tudi niso udarili. Je še kaj hujšega od udarca.

[Aslan]

Tudi mene ni nihče tepel...pretepal...mučil...