Ali je to tudi okm?

[Putka]

Okej, to da imam OKM že vem, nasilne misli sem uspešno (vsaj v večini) odpravila predvsem zaradi uspešnega ignoriranja in tega, da sem jih na koncu že jemala za komične. Tu pa tam megleno pride še kaj ampak tko kot pride, tako tudi gre.
Vendar pa se mi zdaj dogaja, da takoj, ko se zbudim se mi že začne vrteti kak komad (ponavadi tisti, ki sem ga nazadnje slišala) in če se mi ne vrti komad, se mi vrtijo scenariji po glavi (kaj je bilo, kaj bo, kaj bi lahko bilo, sestavim cel scenarij in se v mislih pogovarjam sama s sabo - zberem pa pač eno izmed tem v povezavi s trenutnim dogajanjem). Ko si rečem stop in preusmerim misli, se spet vrti kak komad. Vse to se dogaja, če sem sama s svojimi mislimi in to noooooon stop. Kot, da se zabubim v nek svoj svet in je full naporno, ker imam občutek, da mi možgani nikoli ne počivajo.
Če sem v službi, družbi ali športno aktivna jih ni (ni ne časa ne prostora za njih).

A je ta moja bolezen prerasla v obsedenost?

[Onix]

Živjo

Am pomoje to ni OKM, ker pr nobenmu človeku možgani nikol ne počivajo, še v spanju so aktivni. Jes mislim , da si samo preveč pozorna na to kaj razmišljaš in se ti zdi da je nekaj narobe. Glede pesmi v glavi je pa tko, da se to usm dogaja men zele ena iz filma enga že 2 ure po glavi hod . No uglavnm ne se sikirat, to da razmišljaš sam pomen de si živa hehe. Jes skos kej premlevam. Sm mel pa jez tud zlo hudo, glede nasilnih misli pa je zdej ful bolš, tko de me sploh ne skrbi kej dost sam da ni več teh misli, ki se skos vsiljujejo.

[Putka]

Jah to ni samo, da "skos" nekaj premlevam (oz. je ) ampak je že obsedeno. Non stop si nekaj govorim, tko kot včasih, če sem si kakšno potihem rekla v mislih, je to zdej, da si skooos, res vsako sekundo. Ni miru. Razen evo zdele k pišem. 

[Mačica]

Putka to se men že skoz, celih osem let dogaja. To je samo obrambni mehanizem možganov oz tebe, da se zamotiš, da ne razmišljaš o tesnobi, paniki, o čudnih občutkih itd... Zato tudi zgine, ko se zamotiš s čem drugim. si skoz notranje nekak napeta in tko se pol to kaže. no vsaj pr men je tko. To zgine, ko zgine oz se izboljša anksa, panika ipd. To so moje izkušnje.  Mam filing, da če se ustavim, na silo, da potem rivrejo razna čustva, strahovi in vse živo na dan. Ampak včasih je to dobro nardit, ker tako pridemo v stik s svojimi čustvi. Probaj. Ponavadi ni lahko, še manj zabavno, ampak je potrebno.

lp Mačica

[Noelle]

... se mi vrtijo scenariji po glavi (kaj je bilo, kaj bo, kaj bi lahko bilo, sestavim cel scenarij in se v mislih pogovarjam sama s sabo - zberem pa pač eno izmed tem v povezavi s trenutnim dogajanjem). Ko si rečem stop in preusmerim misli, se spet vrti kak komad. Vse to se dogaja, če sem sama s svojimi mislimi in to noooooon stop. Kot, da se zabubim v nek svoj svet in je full naporno, ker imam občutek, da mi možgani nikoli ne počivajo.
Če sem v službi, družbi ali športno aktivna jih ni (ni ne časa ne prostora za njih).

A je ta moja bolezen prerasla v obsedenost?

jest imam tudi težave s tem, točno tem ... premlevam situacije za nazaj, za naprej; kako bi lahko bilo, kako bi lahko v neki situaciji v preteklosti drugače ravnala, nekaj drugega rekla, kako se bom obnašala, če pride do te in te situacije; kaj bom rekla, če pride do tega in tega pogovora; v glavi se mi odvijajo scenariji kako naj bi določeni pogovori potekali; ja, v mislih se pogovarjam sama s sabo ...

in ja, zna bit zelo zelo naporno ... tudi če hočem ne morem prekinit, misli švigajo sem in tja, na različna področja in premišljujem, četudi nočem; o tem, o onem, o vsem ... v vsem tem "razmišljanju" mi v misli prihajajo neke situacije, ki so se zgodile, besede, glasba; kr neki, čist nepovezano, čist neodvisno ... cela zmešnjava v glavi ...

je pa tudi pri meni, tako kot je rekla Mačica, bolj prisotno takrat, ko sem s čim obremenjena, me kaj skrbi, muči ...

me pa na tem mestu zanima še nekaj ... dogaja se mi namreč, da včasih določene besede, besedila, poste, sms-e v mislim povežem z določenimi kraji oziroma se mi ob njih pojavijo asociacije na določene kraje, ki z samim besedilom nimajo nobene zveze  ... ne vem, ful je čudno, te neke asociacije ... ali se to še komu dogaja? zakaj se to sploh dogaja? ...

[Putka]

Ja noelle točno tko, isto.  Ah ko en simptom izgine, pride pa nekaj novega. Bv.

[Anchi]

Meni se tudi kdaj dogaja, da možgani niso pri miru niti dve sekundi in imam prav tako v glavi cele debate, ki se še niso zgodile, ali pa so se in jih obnavljam ali dopolnjujem. Poleg tega, da imam glavi skoraj vedno zataknjeno kako pesem, se mi na "repeat" zatakne tudi kaka čisto leva besedna zveza, ki mi prišumi v misli vsake toliko časa, tako kot nekomu drugemu melodija iz pesmi. Tudi takšne asociacije se mi dogajajo kot si jih omenila ti, Noelle. Da mi v določeni situaciji v glavo pride beseda ali besedna zveza, ki v resnici s situacijo nima ravno veliko opravka, vsaj na pri pogled ne.
Tako kot ostalim se tudi meni to dogaja bolj v času obremenitve. Pomaga, če se uležem na hrbet, zaprem oči in pustim, da šiba skozi možgane, brez da bi skušala tok misli kakorkoli preusmeriti, zaustaviti ali zavzeti kakršenkoli čustveni odnos do njih. Da pač stečejo mimo, kot voda. In pa seveda, da se posvetim vzroku oz. povodu za stres in bežanje možganov v brezglavi tek. Ker pred nečim gotovo bežijo.

[stenzi]

Zdravo     Putka kaj pa  vem ali je to  obsedenost  ali ne  ampak da se ti to dogaja tako kot vsem nam ,ker  smo malo bolj občutjivi na vse te misli ,ki se nam porajajo in jih potem smo potem na to še bolj pozorni  in jih nikakor ne mormo odpravit ali vsaj malo zmanjšat . Nekaj verjetno pomaga kvt sam tega se je treba naučit in to sprovajat tudi sam sem se tega učil sam mi to trenutno bolj malo pomaga .

 Tudi sam sem imel težave z okm  s precej vsiljivimi mislimi ,ki pa se na srečo nikoli niso uresničile čeprav sem se tega vedno bal .In tudi po pogovoru s psihiatrom mi je ta zagotovil da se to nikakor ne bo uresničilo ampak da imam samo take misli .

 Sedaj teh težav ni več so se pa pojavile druge težave ogromno negativnih misli  ,ki se mi zvečine dogajajo v službi in ,ko se to začne nikakor ne morem to preusmeriti v kaj pozitivnega takrat premlevam vse sorte stvari katere so se mi dogajale v preteklosti in se mi zdi da sedaj hodijo te misli ven zato ker nekako nisem razčistil z preteklostjo čeprav se trudim nekako to preseči mi to nikakor ne rata

.Zato se vedno znova vrtim v teh mislih in tudi posredno tudi z cel kup telesnih simptomov  ,ki se ob tem pojavljajo .Ko se to začne si rečem pa ja že ne spet te misli in potem poleg dela se moram še s temi mislimi ukvarjat in na koncu službe sem močno utrujen kot da bi delal 16 ur ali pa še več .

Pa imam tako službo,ki je potrebna stalna prisotnost in tudi zbranost sam obenem sem tega dela že tako navajen da to postaja tudi rutina in tudi zato potem še bolj do izraza pridejo te misli ,ki me toliko bolj obremenjujejo

. Redno jemljem zdravila res da sem jih malo zmanjšal sam vseno ,če ene vzamem ,ki direktno vplivajo na misli potem je malo boljše in ni tega toliko .

Opazil pa sem tudi da kava veliko vpliva na to moje počutje povzroča tesnobne občutke s tem tudi simptome in tudi misli ,ki se ob tem povečajo dodatne težave .Saj vem da bi moral močno zmanjšati vnos kave saj delam na temu da drastično omejim vnos kave ker s tem se tudi počutje bitveno izboljša
saj so mi tudi že na tem forumu svetovali da se probam kave čim bolj izogibati in včasih mi rata včasih pa tudi ne odvisno od dneva in razpoloženja in pa tudi zaspanosti ,ki jih zdravila povzročajo da rabim nekaj da se zbrihtam ,ko vstanem iz postelje

Lep pozdrav Stenzi
 

[Putka]

Ojla Stenzi, tudi jaz sem zmanjšala vnos kave in povečala vnos zeliščnih čajev, omega 3 kapsule jemljem in nasploh bolj zdravo jem, veliko telovadim in mi zeloooo paše. Odkar sem napisala tale post in dobila toliko odgovorov, se mi je konstantno premišljevanje in analiziranje močno zmanjšalo in se včasih celo počutim, kot da imam prazno glavo (jeeej  ). Jaz mislim, da nam to dela stres, tesnoba in nerazrešene stvari ob tem pa vse to krepi strah. In posledice so kakršne pač so. Si nekak ustvarimo nek "svet" in namesto, da bi se soočali, samo premlevamo.

[stenzi]

Zdravo točno tako kot si navedla si ustvarimo svoj svet in potem v njem premlevamo sam je res že čas da se to počasi neha ker samo premlevanje različnih dogodkov res nikamor ne pelje ampak še v večjo izolacijo od zunanjega sveta ampak se je potrebno počasi vrniti v realnost in tukaj in sedaj živeti bolj ustvarjalno bolj da se zazna tudi okolica ,ki je okoli nas

.To sem pri sebi ugotovil ,ko sem v službi z  nekaterimi sproščeno debatiral kar pa je bilo več pa kar nekako ni šlo vendar mi zadnje čase tudi to počasi uspeva in tako navežem s kakšnim sodelavcem-ko kakšen pogovor in vidim da v tem ni nič slabega kvečjemu samo dobro .

 Sam kaj ,ko si večino časa v svojih mislih in potem res bolj malo vidiš okoli sebe malo sta za to kriva tako stres kot tudi tesnoba in pa tudi strah da boš nerazumljen in nesprejet  zdraven pa tudi kava je precej močan dejavnik teh negativnih simptomov .

Sem pa vesel da ti tako uspeva zmanjšat vnos kave in da in da prisegaš na šport in tudi zdravo prehrano to je že kar velik korak naprej sam vseno bodi pri čajih malo pazljiva ker tudi vsi čaji niso najbolj priporočljivi posebaj ,če jih piješ v velikih količinah tukaj tudi malo velja omejitev ker čaji vsebujejo tein ,ki je podoben kofeinu in ima podoben učinek .

No tudi to je superca da imaš kdaj prazno glavo čeprav je to bolj tako ni čist prazna sam malo drugače sedaj razmišljaš ker si dobila nekaj novih informacij kako se tudi drugi soočajo s temi težavami saj tudi to je namen tega foruma da si tako izmenjujemo različna mnenja in da znamo pač svetovati ,kot najbolj vemo .
Držim ti pesti da bo teh misli čim manj in da ti bo uspelo to premagati tudi sam sem danes ugotovil da se da čeprav na začetku službe je bilo vse slabše kot doma vendar mi je potem tekom popoldneva to uspelo in sem se resnično posvetil delu tako kot se za gre in sem tega res vesel da samemu sebi dokažem da tudi v tesnobni situaciji to znam premagat da pa da bi čisto odpravil pa vzamem manjši odmerek zdravil ,ki mi potem resnično pomaga pri sprostitvi in normalnemu funkcioniranju v službi .
Le pozdrav Stenzi 

[Putka]

Meni gre tudi danes dobro kar se tiče megle v glavi. Včeraj zvečer, ko sem pozno prišla domov in sem šla v kopalnico, so me začele dohitevat. Sem se hitro zrihtala in šla v mižule, da se nebi spet razpasle.

[Putka]

Spet so tu, non stop, scenariji v glavi. Kaj se dogaja??? Zdi se mi kot, da bom potonila v ta svoj svet?
Kadar se s čim zamotim jih NI!! Kadar ostanem za sekundo sama s svojimi mislimi se non stop nekaj vrti po glavi in mi je naporno. A se bom kmal začela sama s sabo pogovarjat pa nekaj momljat? Točno tko se tudi počutim. 

Drugače je vse ok. Tesnobe ni (oz. je nebi bilo, če nebi bilo tega premlevanja), strahu tudi ne (razen - beri prvi oklepaj), energije je veliko in optimizma tudi, veliko telovadim, tečem in hodim na aerobiko!

Samo te vrteči se scenariji kaj je bilo, kaj bi lahko bilo, kaj bo in tako dalje so naporni! Vsako , tudi najmanjšo, nepomembno stvar vnaprej odvrtim v glavi. Včeraj sem šla očetu po cigarete v kiosk in sem si že odvrtela scenarij kako bom povprašala po cigaretih. JAO! Naporno je in čudno!
Zakaj se mi ti simptomi tolko spreminjajo? Je to dobro ali slabo?
Se mi zdi, da gre na boljše pa potem spet na slabše pa spet dobro pa slabo...vsakič je pa nekaj nov, drugačen simptom. ŽE od vsega začetka se mi vrtijo te scenariji in misli ampak nevem, se mi zdi, da je čedalje huje. Ali pa sem se bolj osredotočila na njih, ker drugih simptomov ni veliko??
Bog vedi kaj me še čaka. 

[vesnav]

Nič.

Če se ne boš sekirala, se ne bo zgodilo nič.

Če se boš, pa bo tole, kar zdaj počneš... S tem se ukvarjaš, analiziraš in se vrtiš.

Kot pravi Anchi, neki scenariji pač laufajo. T. i. zdravim ljudem tudi, samo da oni tega ne poveličujejo..

Zgleda, da je to nekakšen beg pred realnimi problemi, konkretno stvarjo. Vsaj pri meni, ki imam nekoliko podobne občutke.

Če praviš, da nimaš tesnobe, se lahko torej zamotiš in bo vse odpihnilo v nepovrat.

Držim pesti.

V.

[Putka]

vesnav samo od sebe prihaja! Je res, da imam en strah na katerega mislim in to je strah, da ne znorim. Nevem če je bilo koga kdaj v celi zgodovini ankse koga tko strah kot je mene, ker me je res NEZNOSNO strah. Brrrr, evo kar stresem se, če mislim na to. Se mi zdi, da sem ratala obsedena s tem. Vsako sekundo sem na preži, če se je kaj spremenilo, preverjam, če sem še tu, če imam kake simptome, ki sem jih brala na netu, včasih se mi zdi, da bom ali postala kakšna split personality ali kak sociopat ali paranoik ali nekkkiiiiii in se mi rolajo scenariji. Če ne mislim na to, se mi rolajo drugi scenariji, taki iz realnega življenja. Skoz!!!! Včasih še predno nekdo nekaj rečem, naredim cel scenarij v svoji glavi. Cel govor sestavim kaj bo tisti rekel pa potem itak izpade čisto drugače. Jezos marička, kako mi sploh lahko tko hitro švigajo te preklete misli??  .
Groza, groza in še enkrat groza.
Pa vem, da ste mi vsi rekli, da ne bom znorela a kaj, ko si ne morem pomagati.

[vesnav]

Kako lahko po tem zgoraj rečeš tole:

Drugače je vse ok. Tesnobe ni (oz. je nebi bilo, če nebi bilo tega premlevanja), strahu tudi ne (razen - beri prvi oklepaj), energije je veliko in optimizma tudi, veliko telovadim, tečem in hodim na aerobiko!

Mene je bilo tako strah, zato te razumem. Te ne poznam.. Imaš kakšna zdravila?
Moralo bi biti bolje, če telovadiš, hodiš na aerobiko, tečeš.. Ok, med tekom lahko misliš nore misli, ampak, kaj pa počneš intelektualno?
Torej z nečim se umsko zamoti.

Ko sem jaz enkrat nekoga že 1000-ičprestrašeno spraševala, ali se mi lahko zmeša.., mi je odgovoril, da ne, ker se mi je že.. To me je čisto streznilo, ker je bilo tako res. Torej: kaj je norost, kako si jo ti predstavljaš? Tako, kot si jo, se ti ne bo zmešalo, ker ni možno..
Ko je meni šlo "dojemanje vsega" tako daleč, da je bilo res na robu tega, česar sem se jaz bala, sem z zadnjimi psihičnimi, realnimi močmi razmišljala o povsem banalnih, vsakdanjih rečeh. Kako je krompir debel, brisača čista, poslušala sem glasbo iz otroštva, časov, ko sem bila dobro in varno, pri najhujšem nemiru pa se se osredotočila na oči osebe, s katero sem bila v prostoru... Tako sem pikirala, da me ni odneslo..

Upam, da te nisem preveč prestrašila..
Zamoti se intelektualno, proučuj, raziskuj, piši dnevnik, piši kar koli..

V.

[Putka]

Ma nevem več.
Včasih nisem mogla gledat Tv, zdaj ga z veseljem gledam, ker se tako vsaj zamotim. Prej nisem mogla telovaditi, ker nisem imela energije in volje in še strah me je bilo, zdaj tečem in hodim zvečer sama na aerobiko in se ob tem počutim fajn. A kaj, ko švigajo scenariji. Ne morem niti rečt, da so misli, ker niso kar neke misli ampak so pravi scenariji, ki so se zgodili ali se bodo ali pa bi se lahko. Matr vola pa kaj mi je tega treba. NEDA SE MI VEČ!

Zdravil ne jemljem, ker ... ubistvu še sama nevem zakaj ne. Sem pisala, da sva se z doktorjem tako skupaj odločila ampak v čet. bom jaz še enkrat vprašala in povedala kaj me muči ( vsakič je neki druzga  ).

Tko, če pogledam na svoj začetek, mi gre zdaj neprimerljivo boljše ... ali pa slabše! Nevem kaj je hujše? Da sem vsa prestrašena doma ali da imam energijo iti zdoma in biti akitvna, ob tem pa hodit po svetu z občutkom, da sem na robu norosti. 

[Aslan]

Putka štej uspehe, kaj vse zmoreš..kam vse greš...to šteje!
Kar pa še ne gre - bo pa še šlo....delaj na tem...male cilje si zadaj...

[pupika]

Ma nevem več.

Tko, če pogledam na svoj začetek, mi gre zdaj neprimerljivo boljše ... ali pa slabše! Nevem kaj je hujše? Da sem vsa prestrašena doma ali da imam energijo iti zdoma in biti akitvna, ob tem pa hodit po svetu z občutkom, da sem na robu norosti. 

Ej Putka, ti si kar nekaj svetlobnih let oddaljena od norosti!
Moje mnenje je, da je definitivno bolje iti ven in biti aktiven, kot čepeti v strahu doma.
Mislim, da si samo malo neučakana. Vedno, ko se začnemo boriti zase, in spreminjati neke vzorce pričakujemo malo hitreješe učinke in rezultate. Ampak na žalost se to dogaja ponavadi počasneje kot bi mi želeli, potem pa včasih kar pozabimo kaj vse smo že naredili in vidimo samo, kaj vse še nismo.
Drži se! Si tako fejst punca, in prav prijetno te je brati

[Putka]

Thanks punce! Res, full mi pomenijo vaše besede. 

Zdej sem se malo pomirila in realno pogledala kaj je sploh bilo takega, da se mi zdi, da gre vse h koncu...in niti nisem najdla ene stvari za katero bi lahko rekla, da me je iztirila, razen pač teh scenarijev in tega "sveta" v katerem se zadržujem. Nič takega kar prej ni bilo.   Upam, da se mi je tole potenciralo, ker sem druge stvari (kar se tiče mene) res uspešno odpravila in sem se zdaj skoncentrirala na to. Nevem? Bomo vidli v prihodnje kam bo stvar peljala. Jaz upam samo na najboljše.

[belami]

nekaj o pesmih, ki so v naših mislih, sem zasledila v knjigi, o kateri sem že nekaj napisala v prispevku, ki ga je začela Tiuu: Imam motnjo? vendar nisem točno razumela, ali je to okm ali ne, zato ti žal ne znam povedati. mogoče bi bilo najbolje, da se o teh mislih pogovoriš z zdravnikom, da boš vedela ali so to vsiljive misli ali ne.