Tako! Pa je minilo eno leto od mojega izleta v onostranstvo.

Spremembe? Nekaj jih je: spoznal sem nove ljudi v društvu DAM, uspel sem zadržati službo, moji bližnji zdaj vedo, da sem zares počen, čeprav še nekateri najraje tega ne bi radi vedeli. No, to so spremembe na bolje.
Zamenjal sem tudi psihiatra, ki pa še do sedaj ni dal preveč od sebe. Včasih se mi zdi, ko sem pri njem, da razmišlja o tem, da blefiram. Obljubil mi je tudi psihoterapije pri njegovi sodelavki, pa tudi nič od tega. Nisem imel niti ene. Tako, da to je k***c.
Skratka, v bistvu sem ostal sam s svojimi težavami, strahovi, neprespanimi nočmi, tesnobo... Mogoče je pa tako celo bolje. Uzdaj se u se i u svuje kljuse.
Pa lep pozdrav!