Ni mi uspelo

[Bacardi Diaz]

 Hej!

Danes sem obiskal dr. Drnovškovo. Zgleda, da sem imel srečo, ker me je dodobra nasmejala. Obisk pri njej je bil rezultat 60-ih Apaurinov in steklenice Bacardija. Povedala mi je za to spletno stran in rekla, da me morate "pocrkljati". Kakrkoli je že s tem mislila. Vem pa edino to, da se ne mislim več potikati po Kliničnem centru in da si želim vaše pomoči.

Osem let se že zdravim za depresijo, in mnenja sem, da je bilo dovolj.

Z odličnimi pozdravi

Branč

[lunca]

Dobrodošel Branč med nami 

zame osebno je dr. Drnovškova res "slika" in me sploh ne čudi, da te je dodobra nasmejala 

glede "crkljanja" je pa res...tukaj je toliko čudovitih ljudi (vsak sicer s svojimi problemi), a vsi odlično pocrkljajo 

pomagali ti bomo, le pogumno...napiši kaj več o tej osemletni depresiji...

lep pozdravček od lunce 

[Aslan]

Branč Drnovškova je carica in si v zelo strokovnih in simpatičnih rokah.

Mi tule pa smo dnevna opora, spodbuda za nas z depro in anxo.
Tukaj se štekamo drug drugega, vemo kako je ko si down..kako je lahko hudo in črno....
Tukaj boš našel razumevanje, spejetost...

Družimo se tudi v živo:
- skupine za samopomoč
- bowling v Ljubljani
- srečanja, pikniki, novoletni žur...
- pa še klepetanico virtualno imamo od letos.

Evo zdej si med nami, smo včasih prikupno zmedeni,
vcasih pretirano občutljivi..drugič se kaj spričkamo...
smoljudje z vrlinami in pomanjkljivostmi.
Vsi se trudimo za notranjo rast, se učimo imet radi sebe, užimo se pošlihtat življenja in
premagat depro in anxo.

Dobrodošel!

[scorpion]

Kaj 80 apaurinov zalitih z žgano pijačo, Branč?   

Ej kako pa zgledaš po taki terapiji?

[lunca]

60 je napisal scorpion 

to je kr neki razlike 

branč, mene tudi zanima...kako se to obnese? 

[Bacardi Diaz]

Servus vsem!

Lepo je, da mi odgovarjate, me spodbujate. Hvala lepa. 

Zdaj pa ne vem, če napišem odgovor, ga potem vidite vsi, ki ste mi pisali? Veste, s temi forumi si še nisem preveč na ti. No, razumljivo, do zdaj se itak z nikomer nisem pogovarjal. Najraje sem bil sam.

Z depresijo sem se srečal, če dobro pomislim, že prej, kot pred osmimi leti. Tako dolgo se zdravim. Zdravim pa tako, da daj ti meni zdravnica tablete, jaz pa naprej na juriš. V bistvu pa so mi pomagale le toliko, da sem lahko fizično funkcioniral.

Začelo pa se je tako, da sem že nekaj dni prej čutil kot eno omotico, vendar drugačno, čudno. Nato sem pa neko soboto kolapsiral. diagnoza angina pektoris. seveda so v bolnici ugotovili, da sem popolnoma zdrav. Srce kot od bika. Mislil sem, torej mi nič ni, in juriš naprej. Potem pa so se začeli kazati pojavi, kot so bežanje iz prostorov, kjer je veliko ljudi, nakupovalni centri so me uničevali, ulice so postale preozke, nisem mogel več vozit avtomobila, in rad sem sedel nekje v kotu in buljil v računalnik, pa sploh ne vem, kaj je bilo.

Prišla so tudi obdobja, ko sem zlorabljal alkohol. Enormne količine, vendar nikoli pijan. Potem pa je prišlo obdobje, ko sem ga popolnoma zavračal. Tudi več let.

Kar sem pa najbolj sovražil, pa je bila nepopisna tesnoba v spodnje delu telesa. Tam, kjer je čustvena čakra. Takrat bi pa najraje vzel pištolo in si raznesel glavo.

Kako je, če vzameš 80 apaurinov. Najprej nič, potem pa začutiš mir. Kot v vesolju. Stvari postanejo enostavne. Skrbi več ni. Končno si boš spočil. Od vsega. Tesnoba izgine. Napišeš poslovilni sms ženi in zaspiš. Potem pa naenkrat polno ljudi okrog tebe.

Ko si spet pri sebi (ko te spravijo k sebi ), potem greš k dr. Drnovškovi, ki ti našteje vsaj tri poti, ki vodijo k rešitvi. Pokaže ti gozd, ki ga nisi videl zaradi dreves.

Eto, dragi moji. Vem, da se trnova pot šele zdaj prav začenja, vendar sem pripravljen.

Toliko, zaenkrat in lepo bodite!!!!

Branč

[scorpion]

Upam, da je blo res samo 60....Branč..ker si še za hece..

[lunca]

 

držim pesti za naprej,

lunca

[Bacardi Diaz]

skorpion, za hece sem pa bil zmeraj. pa tudi vse ljudi znam pomiriti, le sebe ne...

[Aslan]

Začelo pa se je tako, da sem že nekaj dni prej čutil kot eno omotico, vendar drugačno, čudno. Nato sem pa neko soboto kolapsiral. diagnoza angina pektoris. seveda so v bolnici ugotovili, da sem popolnoma zdrav. Srce kot od bika. Mislil sem, torej mi nič ni, in juriš naprej. Potem pa so se začeli kazati pojavi, kot so bežanje iz prostorov, kjer je veliko ljudi, nakupovalni centri so me uničevali, ulice so postale preozke, nisem mogel več vozit avtomobila, in rad sem sedel nekje v kotu in buljil v računalnik..........

Tako nekako zgleda panični napad.
Obisk urgence pri teh napadih je pogost.

Preberi si več o tem pod rubriko: Panična motnja
Ostali strahovi pred množico, gnečo so znaki agorafobije, ki se rada pridruži panični motnji.
Tudi depresija je družabna bolezen in se nacepi zraven.

Imamo pa tudi arhiviran naš stari forum kjer o paniki, depresiji veliko piše.
(glej rdeč txt skrajno desno zgoraj na strani)

Zdravimo se z zdravili. Antidepresivi ponavadi.

Velik del uspeha zdravljenja je odvisen tudi od nas samih.
Kolko bomo spoznali sebe, spremenili svoj odnos do dogajanja okoli nas,
osebnostno zrasli...kako bomo spremenili napačne privzgojene vzorce...
povečali samopodobo itd...
Živeti življenje kjer je čas za nas, za nam ljube dejavnosti, čas za sprostitev in počitek.
Polno življenje, znati sami sebe osrečiti.

Pozabi na apaurine, je že zgodovina.
Zdaj je mimo in greš naprej....korak za korakom, ne bo šlo z danes na jutri...

Uspelo ti bo živeti tako kot si želiš.

[koklja]

Branč!

Ker spoštujem dr. Dernovškovo in ker kot njena bodoča študentka sledim njeni volji  , ti pošiljam en velik objem in eno pismo, v katerem piše, da so moja ušesa vedno na voljo.....

Lepo, da si z nami!!

Koky

[Ribica]

Pozdrav tudi od mene. Pred leti sem ubrala zelo podoben način rešitve iz objema depresije, na srečo mi ni uspelo in sem še tukaj, kar dobro zazdravljena, spet živim in funkcioniram, spet se smejem, se veselim in žalostim kot drugi ljudje....Morda le malce bolj občutljiva in prej utrujena kot sem bila prej.
Vesela sem, da si z nami!
Ribica

[jona]

Branč dobrodošel!
Tudi jaz imam sedaj enako obdobje. Ni mi uspelo. zopet sem popolnoma na tleh. pa čakam da bo minilo:)))
drži se!

[Orhideja1]

Uspeh je v veliki meri odvisen prav od nas samih. Če boš naredil nekaj v tej smeri, da se ti stanje izboljša ti bo slej kot prej uspelo.
Verjamem, da si na pravi poti. Vso srečo ti želim in čimprejšnjo pot do cilja.

Orhideja

[pupika]

Danes sem obiskal dr. Drnovškovo. Zgleda, da sem imel srečo, ker me je dodobra nasmejala. Obisk pri njej je bil rezultat 60-ih Apaurinov in steklenice Bacardija.

Branč pozdravljen
Mislim da naslov ni najboljši. Kajti hvalabogu, da ti ni uspelo,,tako si si dal novo možnost, da greš k sreči naproti
Drži se

[Bacardi Diaz]

Servus, moji dragi!

Uf, kako sem vesel, da se mi vas je že toliko javilo. Hvala. To depri res lepo dene.

Naslov "Ni mi uspelo" sem dal zato, ker se mi ni uspelo rešiti te depre že osem let. Čeprav moram reči, da mi zdravila pomagajo, ampak le toliko, da lahko fizično funkcioniram. da ne bežim več iz prostorov, kjer so ljudje, da nimam morastih sanj... Brez njih tega ne bi zmogel. Ampak le to.

Ko še nisem vedel, kaj mi je, je pa bilo zelo hudo. Telesno sem hiral, niti hoditi nisem prav mogel. Potem sem pa poiskal pomoč pri psihiatrinji v Mariboru. Nekaj časa me je pustila brez zdravil, da sem opravil vse potrebne preiskave. Gledal sem npr. slike in opisoval, kaj vidim. Rezultat porazen. Doma sem zmeraj gledal nože, ki so se mi zdeli zelo privlačni. Včasih sem celo razmišljal, da moram ubiti ženo in sina, ker ju imam tako rad. Hodil naj bi čimveč v naravo, pa nisem mogel. Sveži zrak mi je smrdel, ptičje petje mi je šlo tako na živce, da sem moral zbežati iz parka. Pa še bi lahko našteval v nedogled.

Potem sem dobil Efectin ER. Po prvrm odmerku sem se že počutil bolje, čeprav pravijo in tudi piše, da zdravilo začne delovati šele čez nekaj časa. Takrat sem bil, se spomnim, prav srečen. Nekje po dveh letih pa sem se vrnil na stare tirnice. Zakaj, ne vem. Čeprav sem napredoval v službi, kupil avto, ki sem si ga zmeraj želel, pred dvemi leti smo kupili novo hišo, le jaz se vsega tega nisem veselil. Nekateri so mi celo rekli, da sem razvajena rit. Pa vem, da nisem, ker sem že s 15-imi šel od doma in skrbel zase.

Kako je bilo danes? Cel dan sem delal. Tisto, kar sem že odlašal dve leti. Radoživost se mi je vrnila. Še v naravo sem skočil in videl, kako je lepa. Tako da, jona možnost je. Je pa res, da se bojim, da se bi lahko vrnil na staro pot. Da bom neke noči spet rekel, da je dovolj...

Zato vam pravim, da sem vesel, da sem z vami. Vi mi dajete upanje. Imam družbo. Ljudi, ki me razumejo. Nisem več sam. Upam, da se bomo tudi kdaj srečali in kaj skupaj počeli.

Lepo bodite!

[marika]

Branč,

saj se dobro držiš,

vesela sem, da si se nam pridružil in upam, da se bomo skupaj fajn družili in včasih nasmejali včasih pa malo pojokali.

Opiši kaj počneš drugače, kaj imaš rad, česar ne maraš....smeješ se očitno rad.

Skratka poročaj kako si!!!!!!!

marika

[Bacardi Diaz]

Marika, servus!

Veš, da ne vem, kaj imam rad. Bolj se spominjam, kaj sem imel rad. Zdaj le počasi spet dojemam, da bi pa neko stvar oziroma nekaj, lahko imel spet rad.

Torej, imel sem rad jeans, usnje in vonj po bencinu. Bil sem športnik, dober. Rad sem bil v družbi, ne samo moški , predvsem pa v taki, kjer je bilo veliko zajebancije. Tudi, in predvsem, na svoj račun. Smisel za humor ljudi, s katerimi sem se družil, je moral biti prefinjen (satira, malo tudi cinizma, sarkazma...). Zelo rad sem tudi kolesaril. Pa da skratim: počel sem mnogo stvari, tudi moj poklic ni ravno vsakdanji, bal se nisem ničesar (v bistvu se tudi danes ne - razen za mojega sina, katerega pa sem , bedak, hotel zapustiti. Vendar pa sem takrat verjel, ko sem se sladkal z Bacardijem, da se bova itak videla. Nekoč, nekje, oba oblečena v belo in bova, ponovno, skupaj stresala šale. Ki so, seveda, samo nama smešne).

Trenutno je z mojim športom, če odmislim, da sem v mojem stanovanju v Ljubljani najraje sedel v temi, bolj slabo, ker sem bil lani operiran na hrbtenici. No, gibanje je kljub temu priporočljivo, vendar malo bolj počasi .

Rad prebiram tudi literaturo, ki je bolj nevsakdanja, vsa pa povezana s tem, kdo smo in od kod smo. To pa v bistvu počnem od takrat, ko sem postal depra. Pazi, pomembno - šele od takrat, ne prej !!! Da ne bi padla kakšna nova diagnoza.

Kaj pa bi počel? Spoznal nove ljudi, se z njimi smejal, pa tudi jokal, če tako nanese.

Česa ne maram? Možganov z jajčki!!!! Pa tudi ljudi, ki so polni sami sebe, napihnjeni, na egotripu. Dobro, šefa že moram prenašati . Pa še eno lastnost imam: če se nekdo, ki ga imam rad, do mene grdo obnaša (tukaj je lahko zajetih več stvari), takega kirurško odstranim iz svojega življenja. Amputiram.

Marika, povej ti meni, kako je s srečanji. V ljubljani sta dve skupini. H kateri se pridružim? Jaz bi se najraje tisti, v kateri ste vi, ki ste mi tako prijazno pisali. Seveda, prosim tudi ostale za odgovor. Ali pa mi povejte, na koga se naj obrnem.

Lepo bodite vsi skupaj! Lahko noč in eno bolho na pomoč!

[tommy]

No, pozdrav tudi od mene, ne čutim se več nov, predobro pa vem kako se počutiš ti. Nekaj več o meni imaš v moji temi NOV TUKAJ, sicer na forumu nisem toliko aktiven, kot sem v klepetalnici.
Drugače pa ti bom rekel samo le pogumno na poti. Kar se skupin tiče mislim da so vsi urniko objavljeni na koledarju ( bo potrdil kak starejši maček) pa tudi v temi srečanja.

Hotel sem reči da mislim da vsi vemo kako je to ko se ti life zaradi depre obrne na glavo, sploh če je tukaj še alkohol, to sem jaz "dal skozi", v omami in tudi tako sem imel veliko načrtov, toda vse bom "jutri" in ta dan nikoli še ni prišel.

Bežal sem pred svetom in prosti čas preživel med 4 stenami za računalnikom z pločevinko piva, vodko ali podobo v roki.

Všeč mi je da si začel brati, samo opozoril bi te, da je po mojem knjiga lahko dvorezen meč, lahko ti da neko modrost, lahko pa so spet neka vrata v pobeg. Sam razmisli.

Moj psihiater mi je bolj predlagal telesno aktivnost, sprehode, kar z mojim psom ni težko, in spet resno razmišljam o fitnesu, kamor sem pred leti dokaj redno zahajal.

drugače pa drži se in javi se kaj.

[OLJA]

Branč   -  Dobrodošel na našem forumu ! Tudi meni so pomagali na tem forumu z nasveti in vspodbudo. Tu ni tistega zbadanja da bi imel občutek da si nihče, Ampak tu ti vlijejo samozavest in spoznanje da nisi edini ki se spopada z depresijo . Dobiš nasvete , klepetaš , greš na kakšno srečanje in videl boš da sp na tem forumu sami super fajn prijatelji. Vzemi se v roke in se kar izpovej in lažje ti bo ! OLJA