nasilne misli - razočaranje pri psihoterapevtki

[Koki]

Že več let me muči OKM. Včasih me je bilo strah, da nikoli ne bom naredila faksa, ker me bo en profesor zafrknil. Nekaj časa se sploh nisem mogla učit, ker se mi ni zdelo smiselno, potem pa sem začela s počasnimi koraki in uspela diplomirat. Sedaj sem noseča 4 mesece in 1 teden, pa so se mi pojavile misli nasilne vsebine, npr. da bi kaj naredila otroku in podobno. Te misli so res grozljive in se zelo bojim poroda. Ker sem v prvem trimesečju zelo bruhala, so me iz ginekološkega oddelka prestavili v mariborsko psihiatrično bolnico, ker je bilo to bruhanje v tako obilni meri lahko tudi psihičnega izvora. Tam so me dali na zaprt oddelek, ampak sem ravno takrat tudi prenehala z bruhanjem, in ker se res nisem videla tam, sem vprašala, zakaj sploh so me dali tja. Pa so mi rekli, da imajo pač tako proceduro. Želela sem iti domov, ker nisem več bruhala, pa mi je dr. Pogorevčeva ponudila 2 varianti. Ali ostanem tam na drugem oddelku ali pa doma predelam eno knjigo v angleščini o OKM in si poiščem psihoterapevta. Odločila sem se za drugo varianto, tudi doma nisem več bruhala, so se pa pojavile misli z nasilno vsebino. Ugotovila sem, da se te vsiljivke pojavijo vedno glede na neko aktualnost (faks, služba, sedaj otrok). Poiskala sem si psihoterapevtko. In danes sem bila tretjič pri njej. Tu pa sledi razočaranje. V literaturi in na forumih sem prebrala, da so te misli neizvršljive in to me je vedno tolažilo pri teh mislih. Danes pa mi je psihoterapevtka, ki je po poklicu psihologinja (spec. klinične psihologije) povedala, da včasih te misli grejo čez rob. Lahko si predstavljate, da me je to šokiralo, kajti ne vem, kako živeti v strahu, kaj pa če ... Ko sem ji pokazala to knjigo, jo je pregledovala, ker je ni poznala. Rekla sem ji, da me je še bolj prestrašila, pa je rekla, da lahko v določenih primerih gre čez rob, sploh če bi bil zraven prisoten alkohol ali droga. Ker ne uživam ničesar od tega, tudi tablet ne jem zaradi nosečnosti (včasih sem jedla Asentro, ki mi jo je na ambulantnih pregledih v času študija predpisal dr. Rejec), ne vem, kako da lahko kaj takega reče. Jaz sem do sedaj vedno nekako uspela kolikor toliko srečno živet kljub tem mislim, ker sem vedela, da so neizvršljive, sedaj pa mi je ta psihoterapevtka pognala strah v kosti. Ali ne pozna dovolj narave bolezni? Prosim vas za vaše izkušnje s psihoterapevti in vaše mnenje o tem. Psihoterapevtka me naročuje 1-krat na mesec ali še malo redkeje in mi nekih zelo konkretnih rešitev ne da, kako naj te misli preženem, kak nasvet že, ne pa tako, kot sem si jaz predstavljala za psihoterapevta. Dr. Pogorelčeva v MB mi je predlagala intenzivno psihoterapijo, ta psihoterapevtka pa pravi, da v tem primeru (nosečnost) to ne pride v poštev. Res mi je pognala strah v kosti, kajti sedaj pa res še bolj s strahom pričakujem porod. Prosim za vaše mnenje. 

[Mei]

ja se strinjam s teboj, lahko bi znala kako je z nami OKMjevci, ampak tezko je z nami, ker clovek mora paziti na vsako besedo, ker nas vsaka stvar spravi nazaj v tisto stanje KAJ PA CE??!?!?!? zaradi katere se to vse dogaja, in ce nekdo samo nakaze nekaj v tej smeri smo ze cisto panicni in se nam mesa od skrbi.
tako da... razume te, popolnoma, meni so se najbolj pomagala zdravila, kako si se ti pocutila, ko si jih jemala, so ti sploh kaj pomagala?

se sam to bi ti hotela povedat, da j everjetno mislila, ko je rekla, da gred OKM vcasih cez rob, da so vcasih misli in strahovi res ze banalni, kar seveda noben od nas ki ima ta OKM, ne more zanikati, res so banalni, ampak zaradi teh misli ne bos nikur nicesar nardila.

lepo se imej in se drzi

[Onix]

Živjo

Tudi jaz imam te misli in vrjemi mi ne boš jih izvršila saj je to popolnoma nasproti tvoji naravi in se tega zelo bojiš. Še niti enega primera ni, da je kdo izvršil te misli. Probaj jim pustiti da ti hodijo in se ne ukvarjaj z njimi. Zamoti se s kakšno drugo stvarjo. Aja pa še to nekateri psihologi/psihiatri niso dovolj podučeni o tej bolezni in potem rečejo kaj takega, ki je popolnoma nasprotno od resnice poznam tudi take primere. Eden je imel misli o samomoru(vsiljive ne da je to želel) in je moral psihiatrinji obljubiti da tega ne bo storil, kar ga je pahnilo samo še v večji strah. Da nekaj narediš moraš prej želeti narediti ne pa da se ti zdi to totalno grozno in nesprejemljivo. Sam imam kar veliko teh misli in tesnobe pa še nikoli nisem nobenemu nič naredil imam pa jih že leto in pol. Seveda pa imaš občutek da boš mogoče kaj naredil to pa je zaradi tesnobe in adrenalina ampak ta občutek je lažen in mu ne vrjemi. Počasi se navadiš na te misli in potem začnejo bledeti. Če kdaj rabiš kkšn pogovor mi lahko napišeš osebno sporočilo, pa bom probal pomagati, saj vem da je trplenje pri teh mislih res veliko.

[Koki]

Ko sem jedla Asentro, so me še vedno oblivali strahovi, enkrat za eno stvar, drugič za drugo stvar, pač odvisno od aktualnosti oz. če sem se na kaj spomnila. Dr. Rejec je rekel, da je treba najti prava zdravila: pred tem mi je pripisoval druge tablete, ki pa niso učinkovale: Zoloft, Cipralex (po tem sem bruhala), Avoxin ... Zdi se mi, da je bila Asentra še najboljša, ni pa popolnoma odpravila težav.
      Saj težave niso bile tako strašne, kak dan bolj, kak dan manj, tako da sem uspešno končala faks, hodila v službo ... Zdi se mi, da se tistih različnih misli nisem tako bala oz. se nisem toliko sekirala, če npr. ne bi naredila faksa ali če bi me npr. vrgli iz službe. Sem pač upala na najboljše in mi je to zadostovalo. Ko pa so me začele mučiti nasilne misli o otroku (pa včasih o najbližjih), sem se pa res ustrašila, kako bo, ko bom rodila, kajti tu pa mi ne zadostuje zgolj upanje, da bo vse v redu in da se misli ne bodo izvršile, ampak MORAM ZAGOTOVO VEDETI, DA SO TO ZGOLJ MISLI IN NISO IZVRŠLJIVE. In to mi je s pomočjo foruma in knjige o tem uspevalo, dokler me ni psihoterapevtka prestrašila.
Kje pa ste vi dobivali informacije o tej bolezni? Jaz vam lahko posredujem naslov knjige v angleščini, ki jo zdaj predelujem. Strah me je tudi, da bi se po porodu razvila poporodna psihoza nasilne vsebine zaradi OKM. Potolažite me, da temu ni tako (potolažil me je tudi partner, ki mi stoji ob strani, in mu verjamem, rada bi pa še vaše mnenje). Pa še nekaj me zanima: zakaj nekateri pristanejo v bolnišnici zaradi OKM-ja, če misli niso izvršljive? Verjetno zato, ker so preveč zaskrbljeni oz. žalostni.

[Onix]

Jes sm pristal v bolnišnici in sm bil na odprtem oddelku, verjemi mi, če bi mislili da so misli izvršljive potem bi bil na zaprtem. Pa za vikende sm šel domov, kljub temu da sm zdravnikom povedal vse misli, oni seveda vejo da jih ne bom nikoli izvršil. Poglej dober dokaz je že to da ljudem, ki se bojijo da bodo koga zabodli, dajo nož v roke, da pacienti vidijo, da so to samo neizvršljive misli. Če bi bile izvršljive potem se zdravniki nebi posluževali takih terapij ampak bi te obravnavali kot nevarnega človeka. Evo tole si preber.

Well, everyone needs to realize that if you really have OCD, you will never actually do the thing that you think about. Never, never, never, never, never.

In fact, the type of person who gets OCD is among the group of people who are the least likely to commit any violent act ever for any reason. And surely they will never commit any violent act based on the disorder.

And yet vast numbers of people fear us, avoid us and regard us as dangerous, weird and strange. Well, perhaps some of us are a bit weird and strange, but no one needs ever to be afraid of spending time with any person with OCD based on the thought that the OCD will make the person violent.

If the person has another diagnosis as well, that diagnosis may cause violent tendencies. But the classic OCD case is a fearful, shy, retiring, and dare I say, meek, person. They are probably the least violent people you will ever meet! We're harmless! We're ultra-harmless! Have no fear of us.

[asru]

hmm tema ki mi je zelo dobro znana, no s tem mislm OKM
torej kakor sem napisala že pod eno temo ki sem jo odprla sem odsla do psihioterapevta sicer šele 1x vendar je predlagal da bi vsak tedn hodila vendar zaradi tega ker je ena ura dokaj draga sem rekla da bom raje na 14 dni vendar bom vrjetn vsak tedn(če bo kaj boljše bom vedela da se je splačalo). sicer pa tudi on mi je reku, ko sem rekla, da imam v mislih da bi kakšnega ubila- ponavadi najbližje, da mu moram obljubiti da 1 letu nesmem nič narediti nobenemu pa seveda sebi(misli na samomor :'(ne tako močne pa vendar se pojavijo in so neprijetna), vendar pa ti lhako zagotovim da po 5 letih odkar se je to začelo dogajati nisem naredila še ničesar nikomur saj globoko v sebi vem da tega nisi zmozna, tako da koki kar pogumno naprej, in brezskrbi nič ne boš naredila!

lep pozdrav

smejte se:)

[scorpion]

Koki. ker ti je terapevtka povedala pač nekaj kar te je prestrašilo si sedaj razočarana nad njo? kaj si pa pričakovala od terapevtke? Da te prepričuje v nekaj v kar sama sebe ne zmoreš prepričati?

[krasendan]

pomoje si lahk nad terapevtom razočaran tut če se pač ne ujameš...js sm tut s svojo prenehala...ker enostavno je ne začutim...niti v smislu da bi mi lahko pomagala...kljub temu pa ne dvomim v njeno sposobnost...

[Onix]

Scorpion pa ne zej še ne začet strašit za brezveze. Dejstvo je da so te misli neizvršljive, ker jih pač nočemo izvršiti in se jih bojimo. Sej če se bojiš recimo kač, jih tud ne boš šel po svoji volji božat in šlatat.

[scorpion]

Men se zdi sam zanimivo, da je terapevtka sploh rekla to kar je rekla. Gotovo je imela kakšen namen. Jaz bi jo vprašal zakaj me je to vprašala.

[Anchi]

Koki. ker ti je terapevtka povedala pač nekaj kar te je prestrašilo si sedaj razočarana nad njo? kaj si pa pričakovala od terapevtke? Da te prepričuje v nekaj v kar sama sebe ne zmoreš prepričati?

Razočarana nad njo je lahko zato, ker terapevtka očitno ne ve dovolj o vsiljivih mislih in zato, ker bi terapevtka morala vedeti kaj lahko človeku, ki trpi za njimi sploh reče. Jaz bi bila tudi zelo razočarana nad terapevtko, ki bi pokazala tak odnos in nestrokovnost do pacienta.
Mogoče pa je s tem, ko je rekla "čez rob" mislila, da ljudi prime panika in jok, in ne da izvršijo vsiljive misli.

[Onix]

Ja verjetno prej to. Vprašat jo moraš kaj je s tem sploh mislila.

[scorpion]

Jaz ji bi tudi povedal kako se pri tem POČUTIM. Povedal bi ji kakšne občutke je pri meni vzbudila.

Terapija ni le enosmerna zadeva, je komunikacija, kjer moramo sproti obveščati terapevta o tem kako terapijo doživljamo..je komunikacija..


Jaz nebi terapevta menjal le zato, ker je pri meni vzbudil negativna čustva, kot npr. strah. Naivno je pričakovati,d a se bomo med terapijo vedno fajn počutili. Terapevt včasih namerno sprovucira klienta,da vzbudi tisto česar ga je strah..

Razlog, da bi menjal terapevta pa bi bil, če nebi sprejel mojih občutkov, če nebi sprejel moje povratne informacoije in če se z njim nebi dalo pogovoriti o svareh. To bi bil dober razlog za menjavo...

sicer so pa terapevti le ljudje, niso bogovi...

[vesnav]

Anchi, menim enako.

In dodajam: če ti terapevt ne odgovarja, ga ISTI HIP zamenjaj. On je tam, da pomaga, sicer koliko lahko, NIKAKOR pa ni tam, da straši. To ne pomaga pri nobeni stvari, sploh pa ne pri spopadanju s STRAHOM.

Scorpion, kako ti delaš, je tvoja stvar. Terapevtka, ki pa tako dela, pa dela narobe. Je nestrokovna, neprimerna, škodljiva in upam, da ji zmanjka pacientov.

V.

[scorpion]

jaz sem samo povedal, da je pomembna komunikacija....terapija pa ni vedno prijetna, kot tudi težave ne, ki jih imamo ne...

Zdravila so pač grenka...

[Smrekica]

Jaz sem hodila na psihoterapijo pet let in to vsak teden po eno uro. Osebno menim, da je psihoterapija smiselna, če je enkrat na teden po eno uro. Pa tudi menim, da je naloga psihoterapevta, da te potolaži, da ti drži podporo in menim, da je bila pripomba psihoterapevte neumestna, da se te misli lahko zgodijo. Po mojem bi te morala potolažiti in pomiriti, da se to ne zgodi. Vendar to ni katastrofa, lahko si najdeš drugega psihoterapevta, da si najdeš nekoga, s katerim se boš ujela in pri katerem se boš počutila varno. Saj je logično: če nisi zadovoljen s frizerjem, ga zamenjaš, tako je s psihoterapevti.

[scorpion]

Smrekica, kako pa je potekala tvoja psihopterapija? kaj ti je pomagalo? Zgolj tolažba?

ne verjamem ,da lahko pomaga psihoterapija, ki poteka na naslednji način:

-pisihiter:-"Kako vam gre?"

pacient:-"Mučijo me prisilne misli"

psihiater:-"A prisiline misli? Ne bojte se, nič hudega se vam ne bo zgodilo!"

pacient:-"hvala zelo ste mi pomagali"

psihiater: "Ni za kaj. Prosim 80 eurov!"

[Anchi]

Kako pa naj bi?
Psihiater: "Kako vam gre?"

Pacient: "Mučijo me prisilne misli"

Psihiater: "A prisilne misli? Ja, te se pa lahko uresničijo!"

Pacient: "Hvala zelo ste mi pomagali."

Psihiater: "Ni za kaj. Prosim 80 eurov!"

?

[vesnav]

Ha, ha, ha..

Scorpion, resnično pomaga tudi samo to, da ti nekdo vztrajno govori, da tega pač ne boš naredil. Preverjeno!
In to pač traja, kolikor je potrebno. Pri komu par dni pri drugem več mesecev.. Pri meni, ža, par let.
Seveda je dobrodošlo, če zraven dobimo še kakšno razlago, zakaj se to pa ne bo zgodilo itd.

Lp,

Vesna

[Lost]

Scorpion potem pa nam povej kaksna pa pomaga ?