spet sem padla v brezno breizizhodne vrnitve

[Timba]

Prvič se oglašam s prošnjo , da mi pomagate, razumete in svetujete.Že let več trpim z anksiozno depresijo, ki je posledica obnašanja mojega sina.V zadnjem mesecu in pol sem bila večji del v temnih oblakih, kje ne vidim več izhoda. V prejšnjem tednu je prišlo do malce izboljšanja in vse kar sem poskušala v tem času zgraditi na sebi  , je danes padlo v vodo.Samo trenutek , ko sem izgubila živce in rekla par neprimernih a resničnih besed, me je postavil na realna tla. Spet sem  morala požreti vse zmerjanje, zbijanje in očitanje. V bistvu je k temu pripomoglo močno razburjenje sina, ki je prav tako v depresiji in trenutno obiskuje dnevno psihiatrično  bolnico. Z njim je že od malih nog problem , ker je po horoskopu bik in je res pravi trmoglavi bik.Šel bi z glavo skozi zid.Bojim se zanj, ker je odšel od doma, čeprav nima kam.Odšel je v solzah in objokan, da ga ne bomo več videli.Strgal je pasuš, polomil telefon in odšel neznano kam.Omenil je vlak..............bojim se .Pretrgal je vse stike z domačimi tudi z bratom.Doma je ostal tudi računalnik, tako da sploh ne vem kje bi ga lahko iskali ali vstopili z njim v stik.Moram povedat da je on glavni vzrok moje bolezni in da se nikakor ne morem pobrati , ker mi vedno pripravlja nove šoke in težave.Res je v zadnjem letu izgubil vse, dobro službo, njegovi najboljši prijatelji so ga oropali in ga zapustili, okradli so mu vse, vseskozi mu grozijo, tudi brutalen napad na naš dom in fizično obračunanje  z nami,ki nismo imeli prav nič z njegovo firmo....Ostale so mu le obleke.Sedaj ga je zapustila tudi partnerka z njegovim sinom.Vse to se mu je dogajalo zadnje leto in vse to je prizadelo močno tudi mene.In sedaj njegov odhod.......kam bo šel, ker nima več lastnega stanovanja.. izgubil je vse ... tud nam ne zaupa več.... jokam , gledam skozi okno, če le ni kje okrog hiše...... misli da trenutno jokava oba...... nikoli si ne bom oprostila , če se mu kaj zgodi in mislim, da bom odšla za njim.....

[Suzy]

Timba hudo mi je ,ko prebiram tvojo zgodbo,....nevem kaj naj ti napišem,da te vsaj malce potolažim.Upam le,da se čimprej vrne in da si je zaželel le malo samote in premislek kako naprej.Najbrž je tudi on poln bolečine ob vsem tem dogajanju in trpi kakor ti.
Mogoče bi pa stopila do bližnje pol.postaje in jim razložila svoje strahove,....pomagali ti bi ga poiskati.
Drži se draga Timba in ne obupaj,...vse bo še dobro!!!!
En velik virtualen objem

[ForestGirl]

Pozdravljena Timba!

Najprej bi ti rad povedala, da te razumem in čutim tvojo stisko, saj se sama pogosto znajdem v takih in drugačnih težkih situacijah. Bi se/te na tem mestu vprašala dvoje:

1. Zakaj se sinu v zadnjem letu dogajajo same tragedije? Ima mogoče tudi on sam velik prispevek k temu ...

2. KJE MISLIŠ, DA JE TISTA TOČKA, KO JE TREBA REČI NE VSEM OSTALIM (četudi sinu, možu, primarni držini) IN POSKBETI ZA SVOJ OBSTOJ, ZA SVOJE ZDRAVJE?

Tudi sama imam s sledečim ogromne probleme. Vendar pa drži kot pribito, da ne moremo non stop reševati drugih in s tem ogrožati sebe oz. ne moremo reševati drugih, če še sami nismo rešeni (in bi v bistvu nekdo moral reševati nas, ki se več kot očitno sami ne znamo rešit). Mene je to vedno vodilo v propad.

Mislim, da je prav, da se na tej točki ustaviš in temeljito zadihaš ... nato pa določiš prioritete, kako rešiti zadeve upoštevajoč tudi sebe in svoje trenutno ogroženo psihično in zdravstveno stanje.

Jaz velikokrat rinem z glavo skozi zid in škodujem sebi, da bi rešila drugega, vendar se zavedam, da to ni prava pot. Ne moreš reševat drugega, če le-ta sam noče biti rešen. Mislim, da se bova mi2 obe morali naučiti zajeti en globok vdih, nato pa se lotit stvari reševt nekoliko drugače kot sva vajeni - malo bolj z glavo in malo manj na podlagi poplave nenadnih čustev ???uff tole bo cel projekt

Želim ti vse dobro in ti pošiljam en velik objem

Tudi sinu želim, da bo z njim vse dobro

[Liber]

Sin je dovolj star, da je odgovoren zase mar ne?

Js sem tud bik po horoskopu in drugače, pa to še ne pomeni, da svoji mami delam tolk problemov, kot on.. Je pač nehvaležen otrok. Verjetno si ga celo sama razvadila s svojo vzgojo oz skor prepričan sem, da je tko sodeč po tvoji reakciji..

nikoli si ne bom oprostila , če se mu kaj zgodi in mislim, da bom odšla za njim.....

Kako si pa lahko prej živela, ko ga še ni blo?

[nageljček]

Jaz ne bi rekla, da je nehvaležen otrok...je pač otrok, ki ima težave in ne zna drugače ravnati kot ravna. Verjetno imaš Timba tudi ti težave že od prej, ki so vplivale na tvojega sina in se je zato v tej smeri razvil, vendar to še ni vzrok da obtožuješ sebe...jaz bi na tvojem mestu stopila do psihiatrične bolnišnice kjer se sin zdravi, tam verjetno največ vejo o njem in bi prosila da tudi tebe Timba vzamejo, saj boš tako lahko največ pomagala...za rešitev tega problema sta potrebna oba ti Timba in tvoj sin...verjamem da ga imaš rada in prav tako on tebe.

pa veliko sreče in veliko poguma

pa javi se kaj, da bomo videli če sta oba v redu

[Timba]

Timba hudo mi je ,ko prebiram tvojo zgodbo,....nevem kaj naj ti napišem,da te vsaj malce potolažim.Upam le,da se čimprej vrne in da si je zaželel le malo samote in premislek kako naprej.Najbrž je tudi on poln bolečine ob vsem tem dogajanju in trpi kakor ti.
Mogoče bi pa stopila do bližnje pol.postaje in jim razložila svoje strahove,....pomagali ti bi ga poiskati.
Drži se draga Timba in ne obupaj,...vse bo še dobro!!!!
En velik virtualen objem

Sin se je danes vrnil.... hvala Bogu..... samo mi je za dobrodošlico spet pripravil par presenečenj.Pokazala sem da sem imuna, čeprav še zdaleč nisem.Jedel ni nič, zaspal je in upam , da mu vsaj ta spanec odnese vsaj delček težav in skrbi.Vem da zaradi vsega tega trpi, vem da mu tudi zame ni vseeno, ampak na tak način se on sprošča...sicer se kasneje opraviči, ampak zame in mojo psiho je to prepozno....Zrušena sem...hvala za razumevanje.Vsaj tu vem, da nisem sama s svojo stisko....

[Timba]

Pozdravljena Timba!

Najprej bi ti rad povedala, da te razumem in čutim tvojo stisko, saj se sama pogosto znajdem v takih in drugačnih težkih situacijah. Bi se/te na tem mestu vprašala dvoje:

1. Zakaj se sinu v zadnjem letu dogajajo same tragedije? Ima mogoče tudi on sam velik prispevek k temu ...

2. KJE MISLIŠ, DA JE TISTA TOČKA, KO JE TREBA REČI NE VSEM OSTALIM (četudi sinu, možu, primarni držini) IN POSKBETI ZA SVOJ OBSTOJ, ZA SVOJE ZDRAVJE?

Tudi sama imam s sledečim ogromne probleme. Vendar pa drži kot pribito, da ne moremo non stop reševati drugih in s tem ogrožati sebe oz. ne moremo reševati drugih, če še sami nismo rešeni (in bi v bistvu nekdo moral reševati nas, ki se več kot očitno sami ne znamo rešit). Mene je to vedno vodilo v propad.

Mislim, da je prav, da se na tej točki ustaviš in temeljito zadihaš ... nato pa določiš prioritete, kako rešiti zadeve upoštevajoč tudi sebe in svoje trenutno ogroženo psihično in zdravstveno stanje.

Jaz velikokrat rinem z glavo skozi zid in škodujem sebi, da bi rešila drugega, vendar se zavedam, da to ni prava pot. Ne moreš reševat drugega, če le-ta sam noče biti rešen. Mislim, da se bova mi2 obe morali naučiti zajeti en globok vdih, nato pa se lotit stvari reševt nekoliko drugače kot sva vajeni - malo bolj z glavo in malo manj na podlagi poplave nenadnih čustev ???uff tole bo cel projekt

Želim ti vse dobro in ti pošiljam en velik objem

Tudi sinu želim, da bo z njim vse dobro

Da se mu vse to dogaja , ni sam kriv.Edino krivdo , ki mu jo lahko pripišem , je odhod partnerice, kajti ni bil "pravi " partner.Po eni strani ga skušam razumeti , kajti sam v sebi ima močno stisko , je živčen , napet in trmast.Partnerica ga ni razumela tako kot ga jaz.Res ne znam poskrbeti zase in so vsi ostali pred menoj.Za vse bi se žrtvovala , le zase ne.Ne znam se spoštovati in čeprav sem na tleh, so mi še vedno pomembnejši drugi , kot jaz sama.Nikoli nisem znala reči NE in to me tepe.Ampak tega še danes ne morem reči, ker želim pomagati drugim.To me je naučila tašča:bodi boljši kot so drugi.In ko to poslušaša leta in leta , ti zleze pod kožo.Če pa rečem NE, sekiram samo sebe , zakaj ne pomagam , če  lahko.... 

[Timba]

Jaz ne bi rekla, da je nehvaležen otrok...je pač otrok, ki ima težave in ne zna drugače ravnati kot ravna. Verjetno imaš Timba tudi ti težave že od prej, ki so vplivale na tvojega sina in se je zato v tej smeri razvil, vendar to še ni vzrok da obtožuješ sebe...jaz bi na tvojem mestu stopila do psihiatrične bolnišnice kjer se sin zdravi, tam verjetno največ vejo o njem in bi prosila da tudi tebe Timba vzamejo, saj boš tako lahko največ pomagala...za rešitev tega problema sta potrebna oba ti Timba in tvoj sin...verjamem da ga imaš rada in prav tako on tebe.

pa veliko sreče in veliko poguma

pa javi se kaj, da bomo videli če sta oba v redu

Imam dva otroka in sta si zelo različna.Starejši je tak kot mora biti, s tem mlajšim pa so že dolga leta problemi.Že kot otrok je obiskoval psihologa, psihiatra, a tam mislim , da so mu delali samo bolj " potuho", kot da bi ga postavili na realna tla.Lahko je šprical šolo, ker to ni bil tak problem , saj jo vsi, lahko je metal petrade, kljub opozorilom na TV.Lahko je počel stvari , ki si jih je želel, vendar le v mejah normale.A mej normale on ni imel....od takrat naprej je mene začel poniževati, ker jaz sem vse to prepovedovala , ambulantno pa so mu vse dovolili....Kljub vsemu ga imam rada in sem pripravljena žrtvovati svoje življenje zanj, samo da bi bil on srečen.Če bi trenutno vdrla v njegovo zdravljenje, pa se bo nehal zdraviti.Sem pa danes govorila z njegovim zdravnikom in skupaj bova poskušala pravo rešitev zanj.Ampka jaz sem še vedno na tleh .... nimam moči, nimam volje, nimam nič.....ne najdem se več...

[Timba]

Sin je dovolj star, da je odgovoren zase mar ne?

Js sem tud bik po horoskopu in drugače, pa to še ne pomeni, da svoji mami delam tolk problemov, kot on.. Je pač nehvaležen otrok. Verjetno si ga celo sama razvadila s svojo vzgojo oz skor prepričan sem, da je tko sodeč po tvoji reakciji..

nikoli si ne bom oprostila , če se mu kaj zgodi in mislim, da bom odšla za njim.....

Kako si pa lahko prej živela, ko ga še ni blo?

Žal ga nisem razvadila.No malce že, ampak v mejah normale... mislim, da tako kot vsaka mama.....s starejšim je vse v redu , pa je ista vzgoja , isto postavljene meje.....Lahko prebereš moje odpisane komentarje in boš kaj već zvedel.MOJE ŽIVLJENJE je že od otroštva  , živa katastrofa...Že vsa leta upam na lepše in boljše , a se prebijam iz dneva v dan... vsako leto je slabše... zdravim se osem let, a od tega sina ni blo doma 5 let.... tako, da ni on glavni krivec moje bolezni, je pa res,da trenutno prispeve kar precej, tako, da samo tonem..... žal

[matejka]

Timba 


socustvujem s tabo... vendar sem tudi jaz deloma mnenja da je nehvalezen in da horoskop ni kriv za vse .  saj niso vsi bikci taki...  Jaz imam bolj malo znacilnosti svojega znamenja...

upam da se bosta v prihodnje bolje razumela in se pogovorila o vsem... s pogovorom se da marsikaj resiti...

ker so ti ze predhodniki vse lepo napisali se ne bom prevec ponavljala...



zelim ti vse dobro in cim boljse razumevanje z sinom in cim manj skrbi....   
go girl in bodi pogumna 

[Suzy]

Timba v prvi vrsti boš morala poskrbeti za svoje psihično počutje,..
Sem pa vesela,da se je sin vrnil.

[Timba]

Timba 


socustvujem s tabo... vendar sem tudi jaz deloma mnenja da je nehvalezen in da horoskop ni kriv za vse .  saj niso vsi bikci taki...  Jaz imam bolj malo znacilnosti svojega znamenja...

upam da se bosta v prihodnje bolje razumela in se pogovorila o vsem... s pogovorom se da marsikaj resiti...

ker so ti ze predhodniki vse lepo napisali se ne bom prevec ponavljala...



zelim ti vse dobro in cim boljse razumevanje z sinom in cim manj skrbi....   
go girl in bodi pogumna 

hvala Matejka... sedaj sva OK.....skušava se pobrati s skupnimi močmi in seveda vsak s svojimi problemi....