tako zelo boli da ne znam opisat z besedami

[INESITKA]

torej bom kratka in jedernata ker vem da ne bom veliko spravila iz sebe, ker bolečina ki je trenutno doživljam je neznosna. Po sedmih letih sem se razšla s fantom, na katerega sem bila nenormalno navezana.... solze lijejo iz mene pri srcu me stiska, duši me, skratka ne vem kako bom to preživela zelo se bojim da bi se moje stanje poslabšalo,ker namreč zaj od marca sem bila čist ok in nisem mela depresije in panike, zdaj pa me je tako prekleto strah da bi se mi to vse povrnilo v hujši obliki.... kako naj se zamotim, kaj naj počnem, kako naj pozabim, na kak način naj preprečim da ne bi znova padla v depresijo? vsak nasvet prav pride

[Aslan]

Ej Inesitka tukaj smo.
Prvo jokaj, daj ven, tuli, bodi žalostna, jezna, vsa čustva si dovoli pokazat.

Ker si že sama napisala, da si bila nanj bolestno navezana...
Pol veš kaj je tisto kar ni OK. Tuki bo treba kaj pošlihtat.

Kadar smo pod stresom se lahko poslabša počutje.
Sej se tudi tistim brez težav.
Mogoče kak Dominor vzemi, škoduje itak ne, koristi pa lahko.
Daj si kak CD sproščanje za zaspat...da vsaj zaspiš kolkor tolko umirjena.

In sama do sebe imej tak odnos, kot bi ga imela do najboljše frendice,
ki bi doživela to kar doživljaš ravnokar ti.
Torej brez obsojanja same sebe, le tolažba, opora in vlivanje poguma.

Ko se ena vrata zapro v življenju...se vedno na drugi strani odpro nova.
Mnogokrat predolgo strmimo v zaprta in s tem ne opazimo vseh novih odprtih okoli nas.
Daj življenju priložnost...da ti pokaže kaj je prva ljubezen....

Močan objem..vse bo OK.

[INESITKA]

hvala aslan....


tako lepo napisano, solz pa ne gre ustaviti 

[masi]

...draga pupa, kot prvo ne misli na to, da se ti bo stanje poslabšalo in da boš ponovno v primežu depresije. Normalno je, da si v slabi koži in slabšega počutja saj preživljaš hude trenutke. Mah mi je hudo ko sem te brala, ker vem da preživljaš težko obdobje. Skratka piši nam, tu smo s teboj in poskusi se zamotiti z kakšno aktivnostjo, da vsaj malo poskušaš preusmerit misli.


objemček

[taksist]

In sama do sebe imej tak odnos, kot bi ga imela do najboljše frendice,
ki bi doživela to kar doživljaš ravnokar ti.
Torej brez obsojanja same sebe, le tolažba, opora in vlivanje poguma.

se podpišem
sam ti pa sicer težko dam kak predlog ker sm sam isto situacijo reševal tako
da sem pristal tukaj, eh
ampak čas veš, ta dela čudeže pa tisto distanco ti da, da vidiš stvari bolj
realno in z razumom...
drugače pa je vsaka distrakcija od nastale situacije fajn... pejt na sprehod,
kofetkat s kako frendico/frendom, doma kaj uredi... pridi na kak DAM miting
že malenkosti ti lahko pripomorejo do kolikor tok boljšega počutja...

in objem tut od mene

VSE BO ŠE DOBRO.

[vesnav]

Tudi od mene...

Težko človek kaj reče..

Vsaka beseda je odveč.. Saj veš, da čas celi vse rane, ampak ta moment to nič ne pomaga.

Pomaga pa občutek, da te razumemo.

Drži se, pupa,

Vesna

[Lost]

Tudi sam sem pred letom in pol dozivljal podobno. Solze, obcutek krivde, nemoci,......
Samo sem nasel vas in z vaso pomocjo premagal to. Pusti solzam naj tecejo, sam sem mislil
da nikoli ne bodo nehale pa so. Mislil sem da nikoli ne bom mogel pogledati v oci bivsi.
In kot pravi Masi, brez misli da se bo stanje poslabsalo, ker potem bos zacela verjeti v to....
Upam da si noc prespala in da je pocutje za vsaj nekaj % boljse.

[moonica]

Vsaka beseda je odveč.. Saj veš, da čas celi vse rane, ampak ta moment to nič ne pomaga.

Pomaga pa občutek, da te razumemo.

imela v mislih, da napišem ... isto

drži se!

[Arwen]

..ko boli, boli... takrat vsa teorija splava nekam... res je pa tudi, da čas dela čudeže... ta moment vse tako prekleto boli... solze v curku lijejo... vse se zdi tako brezupno, temno... in težko je v takem trenutku razumet karkoli, težko je dojeti, da je za to kopico črnih oblakov res nekje sonce... težko je videt lepo, ko se ti pa vse zdi tako brezupno, žalostno, .... ampak to so le trenutki, taki in drugačni.... kot so že rekli... prepusti času čas, žaluj, izjoči se, izkriči žalost... a poskušaj se tudi s čim zamotiti, iti ven, v naravo, na kavo s kom.... karkoli.... in resnično bo čez čas žarek upanja posvetil skozi oblake... ki mu bo sledilo še več žarkov... in tudi sonce bo spet zasijalo v vsem svojem siju in lepoti...

ja, je težko - sedaj - a kljub vsemu -  je nekje svetla točka, je nekje nek zato....

... saj poznaš tisto, da moramo najprej spoznati nekaj napačnih ljud, da potem cenimo tiste prave ...

Objem 
 
Arwen

[LiLdevil]

inesitka drži se, ampak za vsakim dežjem posije sonce .... zate se odpira novo obdobje ... in poskušaj, čeprav vem kako je težko, razmišljati čim bolj pozitivno, ... ni konec sveta, kvečemu nov boljši začetek ...

želim ti vse dobro!

in piši, piši, daj ven vse, ko ti bo hudo!

objemček   

[INESITKA]

hvala vsem za spodbudne besede
res ste zlati

[OLJA]

Se strinjam  v popolnosti s coprnico . Čas celi rane. Nekatere hitreje nekatere počasneje, čez par mesecev ali leto se boš sprijaznila s tem. Tudi moj sin je hodil s punco 8 let, ko pa je šel na absolventski izlet mu je dekle ušlo z drugim. Imel je travme kakšne pol leta, dokler se ni prepričal da je mogoče tako prav. Zato žaluj, joči saj bo minilo !      OLJA

[Devlin]

Ojla Inesitka, je že kaj bolje? Hug.

[INESITKA]

Ojla Inesitka, je že kaj bolje? Hug.

devlin, glede na to da je rana še sveža je temu primerno tudi moje počutje.
to je zaenkrat vse kar lahko rečem.
hvala ti za tvojo skrb. vračam hugija