Katka27
pozdravljena.
Ja, jaz sem se precej ukvarjala s takimi mislimi, zato vem, kako moteče so in v kakšno tesnobo nas lahko spravijo. Tudi mene so obhajale misli, da si bom kaj naredila ali pa...še huje...da bom kaj storila svojim otrokom
... in to jaz, ki še mravlje ne bi pohodila.
Bila sem v taki stiski, da sem se bala ostajati sama doma.
Stanje se mi je pričelo izboljševati potem, ko sem obiskala psihiatra, ki mi je razložil, da so to prisilne misli in da si ne bom nič naredila....Začela sem z zdravljenjem z antidepresivom Asentra, pa tudi s psihoterapijo. Predvsem slednja mi je pomagala v tej smeri, da sem začela misli, če pridejo, pač jemati bolj "na izi".
Misel pač pride...kaj pa vemo, o čem razmišljajo drugi ljudje
.... In, ko misel pride, ji ne posvečaj pozornosti...naj gre po svoje....naj izzveni....
Je SAMO MISEL...ni realen odraz tebe in tvojih želja...zavedaj se tega.
