Nevem kaj mi je,ampak vem le da ne zmorem več...

[natyka30]

Bom poskusila na kratko opisati svojo zgodbo.Stara sem 34 let,imam redno zaposlitev-sedaj sem v porodniški.Z partnerjem sva skupaj že od mojga 14 leta,torej kar 20 let.Imava 3 otroke,no,zdaj tretji je star 3 mesece.Prvega otroka sem imela že v sr.šoli,šolo uspešno zaključila.zaposlitve v moji branži takrat ni bilo,delala sem kar je prišlo,nekaj časa sem bila tudi doma.
Že 12 let smo najemniki,in se vsake toliko selimo.Pred leti smo se tudi zadolževali,tako da sedaj plačujemoo grehe z blokiranimi računi.
Zdaj bom prešla k bistvu.Partner s katerim se drugače imava zelo rada,me je večkrat prizadel.Mi prikrival,lagal.Pred 4 leti se je zaplatel z punco,ki je bila stara takrat 17 let,on pa 31.Njen oče je bil njegov sodeklavec,in ker sva rabila usluge očeta,sva bila parkrat pri njih.Meni se ni sanjalo takrat o tem.Sicer mi je lagal,ampak sem po izpiskih telefona ugotovila da se nekaj dogaja,čeprav je do zadnjega lagal,in si izmišljeval takšne zgodbice,ki sem jim verjela.No,ko mi ni dalo miru,sem vrtala do konca,in prišla do nje.Njej je bilo žal,on je trdil da on ni nič imel z njo,skratka zelo boleče je bilo zame.Od takrat naprej sem vedno na robu.Nekako sva šla naprej,on se je trudil,ampak mojega zaupanja nekako ni čisto dobil.
Veliko sva delala na najinem odnosu,si vzela čas za naju,skratka bilo je lepo,in zrelo.Potem je spet bilo tako,da sem bila jaz v nočni izmeni,in on s hčerko in njenimi prijateljicami bil nekje zunaj,tam je eno dekle-spet staro ok 18-19 let nekaj objemal,pa nevem kaj še,ker nisem nikoli zvedla resnice.To sem zvedela po dolgem času,sicer ne od njega,ampak čisto slučajno.Ampak on spet trdil da ni nobene objemal,šlatal,ampak je šel samo pogledat kako je s najino hčerko,ki je takrat bila stara 16 let.
Vedela je tudi hčerka,pa mi ni omenila.Od hčerke fant pa je v sorodu s to punco.Mene tako boli vse to ko se spomnim.Ampak moram povedat da je moj partner zelo dober komunikator,z besedami vse obrne,prepriča.No,tako sva nadaljevala najin odnos,spet gradila zaupanje.Potem sva hodila na terapije.Tam je priznal kako mu je žal,da me je prizadel,in da bo vse naredil zame.Ker sva vedno želela tri otroke,sva začela načrtovati tudi otroka,saj sem imela že redno zaposlitev.
Rekla sem mu da,da sem s 1.ter 2.otrokom imela veliko dela sama,in je bilo vse na meni,da zdaj ne želim da je še enkrat vse na meni,in če je zatda prevzame on velik del nase in mi pomaga,saj nebom zmogla.Nimam nikogar takega v družini da bi bil pomoč.In on me je prepričeval da je zdaj zrel,in si zelo želi otroka,in da bo vse delal.Takrat sem se počutila končno srečna,saj je na začetku nosečnosti res kazal da bo tak.Delal je veliko nadur,in mi dejal da samo do takrat ko pride otrok,in bo potem ob meni.
No,ni dolgo trajalo,da je začel z dodatno popoldansko obrtjo.Ves čas,trud,vse je vložil v to da uspe.Pa sem spet ostala sama,vse je bilo nameni,da nabavim stvari za dojenčka,opremico,skratka vse sem sama,saj on je cvetel in vlagal vase in svoj posel.V službi so mi pravili kako sem lepa nosečnica.Rada sem hodila v službo,ampak ker me je psiha tako zdelala,sem šla v bolniško v 7.mesecu.Od takrat je šlo vse navzdol pri meni.Nisem zjuteraj mogla vstat iz postelje,najraje bi zaspala za vedno.Tudi glede financ  je bilo na meni.Rabil je otroka plačilo šole v naravi,sem si mogla sposodit.Za vse sem mogla sama prispevat.Vzel je mini kredit za svojo opremo za posel,jaz pa nisem imela ne vozička,ne posteljice za otročka in ne vozička,pa tudi denarja ne.No,voziček mi je posodila prijateljica,posteljico sem kupila zelo poceni rabljeno,ter previjalno se dobila prek oglasa zastonj,in še sama sem jo vlekla iz 2.nadstropja ko sem šla po njo.
tako sem prizadeta da sploh ne zmorem več funkcionirat.Zdi se mi da me je partner znova okrog prenesel,saj sem zdaj sama za vse.Zraven službe še dela dodaten posel,in tudi veliko časa je na računalniku,ker rabi reklamo,dogovore,prijatelje...Nevem,ali je z mano kaj narobe,no ja,to vem da je,kajti nonstop sem obremenjena.Nisem želela takega življenja,želela sem družino,moža in očeta ki se posveča otroku,da hodimo skupaj ven,na izlete,mi pomaga...Zdaj pa ne zmore,starejša dva sta šlarja,rabita kdaj pomoč,jaz ne zmorem več.Ko omenim možu mi reče da dela to za nas,da bomo imeli enkrat denar,da plačamo dolgove-ki jih imamo res veliko...Ampak mene zgrabi panika,saj nisem želela skozi to še enkrat sama.Bit mama,gospodinja,on pa cveti v družbi,sodeluje z ženskami,mene vse to boli,ostalo je v meni tisto prevaranje in laganje.Zdaj pa mu ne zaupam več,in me boli ko tako sladko razpravlja z ženskami.Jaz pa nevem ali bom zmogla.Velikokrat pomislim na konec,saj tak živet ne morem.Najraje bi šla stran ker trpim.Čudna sem postala.Kaj se dogaja z mano?Moram povedati še da se počutim zmanipulirana s strani partnerja.Velikokrat upravlja z mano na tak način da naredim to kar sama sicer ne želim,ampak vedno podležem,ker potem imam obćutek krivde.Kako naj vem ali sem jaz zmešana ali kaj se dogaja?Vem da si takega življenja ne želim.Prosim kako naj si pomagam.Dojenčka imam zelo rada.Ampak mi je hudo ko vidim partnerja kako je "svoboden",jaz sem pa za vse prikrajšana,in vedno poslušam da rabimo denar in da to dela za nas.Pri psihiatru so tako dolge čakalne vrste,da bi do takrat že lahko bila pokojna.Prosim pomagajte mi,ker tonem....
Po drugi strani pa sem pred 5 leti spoznala gospoda ki mi je zelo pomagal v življenju,rešil me je pred eno kriminalno združbo,in mi sam nakazoval denar da sem lahko tam zapustila delovno mesto.Vsa leta mi je stal ob strani,finančno.Mož je vedl za to.Ko sem kaj potrebovala,mi je ugodil.In ničesar nisem rabla dati v zameno.Enostavno mu ni bilo vseeno zame da propadem.Dal mi računalnik,novi,ko sem potrebovala,no,dala sem ga potem možu ker ne je pregovoril.Dal mi gsm,novi ko sem rabla.Pokril mi je minus na računu ko sem imela blokado.Dal mi je za morje denar ko smo šli z družino.Kupil mi je rabljen avto,da sem imela prevoz za otroke ter da smo šli na morje.Avto sem potem prodala,ker je partner zahteval da ga prodam,da bo plačal svoj dolg,nekaj pa sem dobila jaz.
Te stvari tako zelo bolijo,vedno sem delala proti sebi.No,ta gospod bi mi še naprej pomagal,meni,otrokom,...Včasih razmišljam da bi pustila partnerja in zaživela sama,pomagal bi mi ta gospod.Ampak sploh nevem kaj bi rada,vem da ne morem gledati partnerja ko se ukvarja z ženskami in puncami,in ne zmorem prekinit.Bojim se.Hvala za nasvete.

[MucaMaca]

natyka, najprej en objem... Verjamem, da ti ni lahko, in da zelo boli.

Vendar moram priznati, da ob tvojem pisanju nisem dobila vtisa, da ne veš, kaj in kako... temveč, da dobro veš, a nočeš niti sebi priznati, kako je in kaj bi morala storiti. Se motim? Če pogledaš vase, in si iskrena, ne do drugih, do sebe, kaj vidiš?

To morda ni nujno vezano na tvoj primer, ampak kako vzporednico le lahko potegnem. Ženske pogosto mislijo(-mo?), da moramo kaj storiti zaradi otrok - na primer ostati z njihovim očetom. Da smo to dolžne otrokom. Ne. Vse, kar je mati dolžna svojim otrokom, je, da jih skuša, kolikor je v njeni noči, pripraviti za srečno, zrelo odraslost, in to najlažje naredi mati, ki je tudi sama srečna, ne pa mati, ki se žrtvuje, zatajuje in podobno.

[Slavka]

Natyka  pozdravljena.

Ob tvoji prebrani zgodbi sem se prav zamislila...kaj v bistvu te priklepa k tvojemu možu? V opisu vajinega odnosa nisem zaznala, da bi te spoštoval, ti nudil oporo, varnost...temveč vse prej kot to.

In po napisanem ugotavljam, da je vajin odnos zašel s poti...čas bi bil, da položita karte na mizo in se pogovorita. Povej mu, da v zakonu nisi srečna...da razmišljaš o ločitvi...povej mu, kaj si želiš od njega...povej mu vse, kar te teži.

Dolgo časa sta v vezi in verjamem, da te je strah ostati sama. Vendar, kot pišeš, bi ti pomagal tvoj prijatelj, ki ti je že večkrat priskočil na pomoč...

Vsekakor poskrbi zase... kajti res je tako, kot je rekla MucaMaca:

Vse, kar je mati dolžna svojim otrokom, je, da jih skuša, kolikor je v njeni noči, pripraviti za srečno, zrelo odraslost, in to najlažje naredi mati, ki je tudi sama srečna, ne pa mati, ki se žrtvuje, zatajuje in podobno.

 

[navzgor]

Mož te ne spoštuje. Še tisto kar imaš zapravi on za svoje dolge. Če dela cele dneve, bi se moral nekje pokazat dobiček. Ni mi jasno, razbrala sem, da imaš tudi ti službo, kako sta potem kar naprej brez denarja.
Kar se tiče gospoda, ki si ga omenila, mora biti pa res pravi prijatelj in te ima res rad, da ti že toliko časa brezpogojno stoji ob strani tako v podporo kot tudi finančno.

[natyka30]

Dolgove imava od nazaj,oz.od kartic,ki sva jih uporabljala pred 1-2 letoma.Vzela sva na obroke gosp.aparate ki sva jih nujno potrebovala,potem pa se je zataknilo,nastali so dolgovi.
Moj partner je tako komunikativen,sladki,ful zna z besedami,sladki do mene,pred drugimi ful dober-idealen,tako da me vedno znova zavede,in vedno mislim-kaj pa če res bo tako kot on pravi,čeprav se je večkrat izkazalo da ni izpolnil mojih pričakovanj.Včasih se mi zdi da je tudi narcis,saj mu ful godi ko mu kdo kaj laska,mislim da od tega živi,ko mu drugi dajejo same pohvale.Všeč si je,vedno se gleda,samozavesten kot da je edini...in velikokrat govori o drugih,kako so te tak zadovoljni samo s službo,da je treba nekaj ustvarit,ustvarjat...skratka se v tem najdem sama,in sem še bolj poklapana,saj imam samo srednjo šolo,in hodim v službo,nimam  dodatnih znanj,ne talentov,torej sem spet manjvredna.Rada bi samo imela mirno življenje,hodila v službo,kajti imam dobre sodelavke,ampak zdaj me je strah oz.sem obsedena z mislijo da nebom več mogla hodit v službo zaradi psihe in otroka,saj nevem kako bo z varstvom,denarjem,sama za vse,on tako nezanesljiv...Včasih kaj reče,in potem se jaz tega držim in verjamem,nato spremeni načrt,in dela po svoje.Skratka jaz ga moram razumeti zdaj in podpirat,ne pa da uničujem najino ljubezen,saj on se je v življenju odločil za mene in mu je za vse žal in nebo nikoli nič naredil...tako vedno pravi.Ko pa začnem o mojih težavah in kaj me skrbi se skregava,in sem raje tiho,ker sem jaz tista ki začenja in hoče da vedno padeva dol v ljubezni...
aStrah me je da me bo zavajal ko bo sodeloval z ženskami,češ da gre za biznis samo,in to izkoriščal,ker ve da ne morem nič,ker nimam nikogar,ne denarja,ne avta,ne družine.Laže pa tako spretno da če ga zraven dobiš ne prizna-s tem se je tudi hvalil enkrat.Skratka po naravi je taki da zna poskrbet za sebe,tudi zlaže se in zavaja druge.Torej,ali je lahko do mene potem tako pošten kot se dela?
In kako naj odidem z dojenčkom,kaj bo0jo rekli drugi o meni?Enkrat mi je tudi rekel da ubije tistega če zve da koga imam.Tako da me je tudi strah.

[Slavka]

Natyka 

Tvoj partner te drži v šahu...ve, da lahko manipulira s tabo in to tudi odkrito počne. Škoda je tvojega življenja, da ga preživiš v taki vezi.

In kako naj odidem z dojenčkom,kaj bo0jo rekli drugi o meni?

Poiščeš stanovanje...se odseliš....praviš, da bi ti prijatelj pomagal...povej mu za svojo stisko, morda ima kakšno idejo tudi on.
In kaj bodo drugi rekli o tebi ni NITI NAJMANJ POMEMBNO. Pomembna si ti, tvoji otroci in mir v duši. 

Enkrat mi je tudi rekel da ubije tistega če zve da koga imam.Tako da me je tudi strah.

Grožnje so značilne za ljudi, ki so sami "šibki". Verjamem, da te je strah, vendar mu lahko mirno poveš, da naj on raje najprej poskrbi za svojo zvestobo do tebe, ne pa da dvomi vate.

Ne dovoli, da tako ravna s tabo...si vredna veliko več spoštovanja in ljubezni, kot si jo deležna od njega.

[natyka30]

Kako naj sploh vem ali je to rešitev da oddidem stran,kaj če imam kakšno psihično bolezen,in mi bo potem še huje,ali mi bo žal?Sploh nevem kako naj se lotim zadeve.Strah me je tudi da starejša otroka ne bosta želela z mano če se odločim da grem stran.Kako naj vem kaj sploh želim,in ali je to to?Rada bi vedela kakšno diagnozo imam,nebi rada na hitro odločila in potem obžalovala.

[natyka30]

Mi morda lahko kdo svetuje kje najdem pomoč strokovnjaka v Mb,in to brez čakalne vrste,ali je morda kdo tukaj kak psihiater,sem pa iz Mb.Hvala vsem za pomoč.

[martinca]

pa lepo te prosim, Natyka, dobil t eje na limanice in silil v tretjega otroka z obljubami o veliki pomoci in aktivnem sodelovanju! Baraba, ko pa si rodila, pa se je delal, kot da se ga nic ne tice in je skrbel le sam zase in za svoj biznis! Ali ne vidis, kako grdo se norca iz tebe dela? Moski pa tak. TO NI MOZ! Pri tem pa te tudi denarno izkorisca, ves denar po poganja za smrklje, kaj, mladoletnice, pa to je za na policijo prijavit! Ali ti kaj v pijaco daje, da se mu pustis in zase isces psihiatra, namesto da zahtevas, kar je tvojega nazaj?    Ves kaj, ni vredno njega nikamor vlacit. On je tebe okradel!!! Tvoj star avto je prodal za mlade deklice, saj sploh ne ves, kaj dela okrog, ko vneto "skrbi za svoj biznis. Mislis da ti bo povedal? Bodi pametna! Odseli se ze! Starejsa otroka se naj odlocita po njuni volji, v Sloveniji se ima 9.letnik pravico odlociti sam in tu ne mores nic! Ti pa se nehaj sekirati, pojdi druga, domov, nazaj, k onemu gospodu, ni vazno in vsem razbobnaj DANES takoj, da seksa z mladimi dekleti ! Za to se gre! Tebi je nareidl 3. otroka smao z namenom, da boš doma privezana in da ne boš imela časa oprezovati za njim! Pridi k sebi. V rit ga brcni, ali pa raje sama sebe, ker si take stvari dovolis. TO NI MOZ in naj grem kamor hoce! naj on zgine od tukaj stran s kero od mladih ljubic, ki jih itak custveno in spolno  izkorisca, ja kaj pa drugo! Ali je mogoce treba bit pameten, da ot ugotovis, ce ze imas 2 dokaza?    Sreca moja mila frigidna in zakompleksana, da nisem vzela prvega prijaznega  bedaka, ko preberem kaj takega, vem da je samskost blagor 

Zakaj bi ti morala zapustiti  dom s 3 otroci?? Moski, ki vara, ki te custveno in financno zlorablja,  naj odide halo! Zgine naj za vedno!

Ti pa si najdi prijatelja, še kerega drugega.    Tako kot tisti tvoj stzarejsi prijatelj, c eprav razumem, je neke vrste tvoj mecen, ki ti naklonjeno pomaga. Ja eni ljudje so res bogati. Vprasaj ga, vse mu zaupaj in ti naj pove, kaj on o tem misli. Ce je tvoj prijatelj, ce te ima rad, bi ti mogoce pomagal.

K psihiatru pa ne hodi, ker  bos vse zivljenje samo na tabletih in nic drugo.
Raje pojdi k psihologinji in jo vprasaj za mnenje!

Ko bos na svojem in te zlorabe ne bos vec prenasala, bos zdrava 

[nicole]

Ja Natyka, res si v hudi kaši. Naprtila si si tri otroke, mu verjela, da bo bolje. to se mi zdi kot pri alkoholiku, ko reče da bo nehal pit, potem pa ni nič od tega.
Vsaj pri tretjem otroku bi po moje morala malo počakati , tako pa če greš od njega ostaneš sama s tremi otroki, vsekakor pa bolje kot s takim dedcem.
Saj vem , boš rekla, lahko je govoriti, ampak jaz v tej zvezi res ne vidim prave prihodnosti.
Tvoj mož je nezrela oseba, ki misli samo nase in glede na to koliko sta stara , se mi zdi , da se kaj bistveno ne bo spremenilo. Odločitve so tvoje, vendar kot vidiš smo ti vsi tu na forumu podobno svetovali.
Kakšen psiholog, psihoterapevt bi ti znal pomagati, če bi mu povedal , tako kot si nam.
a si mu sploh kdaj rekla, da naj gre, če bo še našprej tak. Seveda mlade punce ga občudujejo, žena pa naj doma rinta in skrbi za njegove otroke ...joj,joj,joj....
Predvsem bodi odločna.
držim pesti zate
nicole

[natyka30]

Moram povedati da se zdaj trudi,pravi da bo delal da nam-meni posebej omogioči kaj si želim ker ve kaj mi je naredil.Je zelo hiperaktiven,hodi na redno službo,plus tega je na računalniku si ureja stranke,se z njimi dogovarja,potem se posveča poslu,takoo da se trudi.Ampak JAZ ne zmorem takega življenja,ker bom vedno dvomila,kamorkoli bo šel,mkjerkoli bo,ko bo sedel za rač. ali na gsmu-vedno dvom,in to ubija!Ko pomislim kako prijazno se pogovarja z dekleti,ženskami,z njimi kadi-mu dajo en,dva dima,skratka v njega se vsaka zaljubi ker ima karizmo.Pravi da me ima ful rad,in me ljubi,kako da ne vidim,ja,saj vidim ampak problem sem zdaj jaz...Najraje bi si kaj naredila da končam to bedo,saj sem nora,in boli zelo,zelo...

[martinca]

Natyka, zenskar se ne spremeni. Tudi ti moras malo v druzbo. Vse bi blo boljse, ce bi imela prijateljice.

[MucaMaca]

Natyka, ti NISI prav nič nenormalna ali bolna ali nora. Lepo prosim no... nora si samo toliko, kolikor sploh lahko pomisliš, da si ti nora Hec na strah - odpiši te misli! Nisi srečna, to ni bolezen ali norost, to je dejstvo, in ne vem, zakaj bi te moralo dejstvo, da si poročena z deloholikom, ki te (očitno) čustveno ne izpolnjuje, ki se ne drži dogovorov, ki ne vlaga v vajin odnos, ki skrbi le za lastno rit, za družino pa ne, osrečevati! Bemtibogiša no. Pa če bi bil tvoj partner idealen, to še vedno ne bi nič pomenilo, če TI nisi srečna in zadovoljna.

Vedno verjamem, da se odnose da izboljševati in da se ljudje lahko spremenijo - ampak le, če želijo. In po napisanem sodeč se tvoj mož ne želi in se zato očitno tudi ne bo. Morda bo zvenelo malo grobo, ampak tako se mi pač zdi po branju tega: odloči se, ali sprejmeš tako življenje do smrti, in ga potem živi in se sprijazni, da si se sama odločila zanj, ali pa ga spremeni!

In ja, tudi jaz žal mislim, da se je za otroka odločil le zato, da te priveže nase, in te zdaj na nek način čustveno izsiljuje. Vedi pa tudi (spet bom groba), da, če pristaneš na to, otrokom ne boš dala dobre popotnice in ne zgleda o tem, kakšni naj bi bili odnosi med partnerjema. Nekaj se bo moralo spremeniti, res misliš, da bo to on?

[natyka30]

Nevem kako se lotiti zadeve,saj ne zelim kreganja in agresije,ampak ko partnerju omenim da bi se razsla,vedno rece naj neham,da unicujem najino ljubezeon,da ga unicujem,in  da je tak ze zivcen,kar znori,tako da je boljse da sem tiho.kaj naj se kar odselim,potem pa bo znorel se  bolj... Vidim pa da je s srcem v svojem biznisu,jaz pa mu zelim da uspe,ampak ob meni nebo mogel,ker mu nonstop tezim.

[bikica66]

Pozdravljena !

Okej razumem,da ga imaš rada.Razumem,da si želiš imeti tri otroke,veliko stvari razumem.
Obstajajo pa tudi stvari,ki jih nikakor ne morem razumeti in to je zakaj nekdo živi z nekom,ki mu ne zaupa .
Jaz sem vedno govorila,da bom imela pet otrok - a imam samo dva in ta dva sem spravila do kruha .
A ne bom govorila o sebi,kajti to je tvoja tema in ti rabiš pomoč.
Najprej si najdi strokovnjaka,ki te bo poslušal in ti svetoval,pojdi samoplačniško to bo res najhitreje.
Sama sebe ne dajaj v nič,začni se imeti rada.
Družino je želel imeti tudi partner in počasi bi bil čas,da se tega začne zavedati.
Verjamem,da si ne želiš kreganja - le malo je takih na svetu,ki v kreganju uživajo.Želiš si le normalno življenje,ki ti pripada odločiti pa se boš morala sama kako si ga boš uredila .

lp

[MucaMaca]

Natyka, "težiš" mu, ker nisi zadovoljna. Pravzaprav je tvoja pravica, še več kot to, dolžnost, da se boriš za življenje, v katerem boš zadovoljna.
Lahko bom čisto mimo vsekala, ampak vseeno: kaj pa, če mu ne bi rekla, da bi se razšla, ampak bi mu povedala, da si z vajinim odnosom in življenjem zelo nezadovoljna in da si želiš, da bi se spremenilo? Misliš, da bi se potem lahko pogovorila? Misliš, da bi pomagalo? Da bi se stvari lahko spremenile na bolje? Da bi on spremenil svoj način?
Si za zgornja vprašanja odgovorila "da"? Si sploh želiš tega? Če ja, potem morda še lahko uspe, vendar le, če bo tudi on pripravljen delati za to. Odnosa ne more spremeniti en sam, ker v odnosu nikoli ni en sam, vedno sta dva.
Če pa v sebi čutiš, da bi bilo bolje, da greš (ne vem, meni se iz tvojega pisanja zdi, da je tako, vendar da te je tega strah, ker ne veš, kako bo on reagiral, in kaj bo rekla okolica), potem pojdi! Zavoljo sebe in otrok!

[natyka30]

drugim se zdi kot da morami  potrpet ker se on tako trudi in skoz dela,za nas.morda sem jaz tista ki pretirava in ji nikoli ni nič prav.moj pa mi pravi da sem razvajena.kako sploh naj vem kaj hočem.kaj če odidem,in mi bo potem žal.kako naj vem da je to to kar si resnično želim in bom srečna.

[MucaMaca]

žal, ne veš, in ne moreš vedeti, in nikoli ne boš zagotovo vedela. lahko veš samo, če si srečna sedaj. če nisi, nekaj moraš spremeniti. kaj in kako, pa je na tebi. (in naj gredo tisti, ki pravijo, da moraš potrpeti, nekam. lahko je to govoriti, ker ni treba njim potrpeti.)
v vsakem odnosu je treba sklepati kompromise in nekaj potrpeti, ti sama pa moraš vedeti, kje je tvoja "meja." verjamem, da boš našla odgovor, če boš pogledala vase in bila iskrena do sebe - in se predvsem ne bala odgovora, ki ga lahko najdeš.

[moljka]

drugim se zdi kot da morami  potrpet ker se on tako trudi in skoz dela,za nas.

Ko tako berem tvoje zapise, se meni bolj zdi, da se on trudi in dela zase...   

[natyka30]

sem vesela da lahko z vami na forumu delim občutke,ker nimam nikogar da bi me razumel.morda je kdo tukaj psihiater,kajti zanima me še glede dojenja,saj bi rada nadaljevala z dojenjem,in nujno bi morala vzeti kakšno tableto oz.zdravljenje,saj resnično ne zdržim.ali lahko kje pridem takoj do psihiatra,razen v ukc,kajti tam me poznajo in ne želim da se o meni ve.zdaj mi je tako hudo,kar jokam.v prsih me tišči,težko diham,občutek kot da boli duša,da si prazen,in komaj dihaš...