Ne morem več...resnično...

[janjag]

Se utapljam in vrtim v krogu. Ne najdem več upanja, ne najdem več smisla. Tudi moja 1 leto stara hči mi ne daje več volje, saj menim, da jo s tem samo morim in škodim. Naj povem moje stanje...imam goro fizičnih simptomov...že več kot 10 let...sprva (no, kar celih 10 let) sem imela težave predvsem in samo po desni strani telesa (obraz, roke, noge)...mravlinci, otrplost, težkost udov, kot da ni moje, bolečine za očesom...itd. Ker so me sumili, da imam MS sem bila že 4x na MR slikanju in 2x punktirana. Našli niso nič, kar bi potrdilo MS. Ampak ostala je v moji glavi...stanje se mi je čez leta slabšalo in letos udarilo še po levi strani...kot da še ta ni moja..čez 2 dni me čaka punkcija...opet...MR ni pokazal MSja. Mene pa panika, da to bolezen imam. Vse kar se mi dogaja povezujem z njo in sem prepričana, da jo imam. Sem okorna, imam goro težav, a do sedaj normalne izvide. Po glavi mi hodi samo tisti % oseb, ki ima normalne izvide in vseeno MS. Mislim, da ni več trenutka, ko ne bi razmišljala o tem. Noge mi mrtvijo, roke, obraz...nočem tako živeti...in ves čas se tolažim, da morda ni nič, da bo minilo, a moje stanje se slabša...nihče me ne jemlje resno...jaz pa se komaj še premikam...je možno, da mi to stanje povzroča psiha? Na netu nisem našla takšnih primerov (no, naj omenim, da na netu od 2002 ne obstaja članek, ki ga jaz o MS ne bi prebrala). tonem...ne vidim več smisla...razmišljam samo o tem, kako bom vsak čas nepokretna...kaj bo z mojim otrokom...kaj bo z mano...mojo družino...je to konec...ali naj konec naredim kar sama...ne, nočem, niti nimam moči...če veste za kakšen primer, ko se mu je dogajalo podobno mi pišite in dajte upanje, da morda pa le ni MS...

[trzinka]

janjan, toplo ti priporočam obisk pri psihiatru, psiha naredi veliko škodo...Verjemi, da fizične bolečine izhajajo iz psihe, preverjeno na lastni koži. Sama dolgo nisem verjela, dokler nisem doživela 

[Slavka]

Janjag

Če niso preiskave nič pokazale, je velika verjetnost, da ti nagaja psiha. In tu, na forumu je kar nekaj uporabnikov, ki se ubadajo s podobnimi težavami, kot ti.

http://www.nebojse.si/Forum/index.php/topic,9362.msg272288.html#msg272288

http://www.nebojse.si/Forum/index.php/topic,10135.0.html

Ne obupaj, kajti tudi za tvojo težavo se bodo našle rešitve....potem bo življenje spet lepo in ti boš lahko uživala v materinstvu.  

[Arwen]

Mene pa panika, da to bolezen imam. Vse kar se mi dogaja povezujem z njo in sem prepričana, da jo imam.

kaj pa, če je res nimaš?

[utrujena]

Janjag, kot so ti že predhodnice svetovale, ti tudi jaz svetujem, da obiščeš psihiatra. pa ne, da bi bila zdaj že res depresivna, samo da greš k njemu, se pogovoriš in mogoče odkriješ vzrok za vse te simptome. naredi prvi korak, mogoče bo to korak k rešitvi. izgubiti nimaš kaj, samo pridobiš lahko.

vso srečo.

[janjag]

Hvala za odgovore. Saj vse vem, ampak tako dolgo se že vleče vse skupaj...samo še jokam in verjamem, da potrebujem psihiatra. Ampak jutri imam spet punkcijo, ker pri tej MS, ko ti enkrat postavijo sum ti ga nikoli ne ovržejo. Ker ni 100% diagnostike...jaz pa imam težave in se mi meša...telo mi kar "crkuje" po domače rečeno...okoli mene pa leta navihana mala lepotička, ki potrebuje svojo mamico...jaz pa taka...enostavno vidim samo to, da delam svojemu otroku s tem veliko škodo...moje življenje pa je nikakršno...stara sem 31 let...sem v najlepših letij, jaz pa se ukvarjam z vsem tem...že 10 let...težave...pa noben ne ve zakaj...no, včasih vsaj niso bile tako hude...sedaj je vse težje...hvala vsem...bom prebrala linke...mogoče kaj najdem...držite pesti zame jutri, ko grem na punkcijo...ni prijetno tole punktiranje iz hrbtenice, a se tega v bistvu še najmanj bojim. Bolj mi je bedno, ker bom morala potem še dolgo ležati, nč vstajati...ob 1 letzo stari deklici...ne vem, kako bo to šlo...sicer mi bo mami pomagala...no, menda bo že, a ne? Lep dan vsem!

[utrujena]

Janjag, ne razmišljaj tako. sama sem mama leto in pol stare hčerke, ki pa jo ne smem dvigovati v naročje. ne delaš svojemu otroku škode. če jo lahko pocertaš, dvigneš v naročje ... potem ji nudiš tisto ljubezen, ki jo rabi. tudi jaz se zjočem, ker hoče iti k meni, pa jo ne smem dvignit.

tudi jaz moram ležat in verjemi nekako gre. mogoče je res čas, da probaš še pri psihiatru. mogoče se tu skriva rešitev tvojih težav.

pa piši kaj na forum, povej svoje vsakdanje skrbi, probleme. tudi to je korak k rešitvi. nekje je treba začeti.

[dusica]

Vse kar se mi dogaja povezujem z njo in sem prepričana, da jo imam.

Sama si že našla odg, od kod izvirajo te tvoje misli - iz tebe! Ker veš, da nimaš MS in da si glede tega zdrava, potem se prepričaj, da so te misli predvsem psihičnega izvora, zato jih bo treba predelat oziroma spremenit miselni vzorec - za začete, da ti bo lažje.. Najprej, si izoblikuj stavek tako, da se iskreno in mirno prepričan, da MS nimaš, tako da lahko greš mirno naprej v nova raziskovanja..istočasno, pa se zavedaj, da ne boš ugotovila nič katastrofalnega na sebi..ničesar!

Nato, obisk psihoterapevta ali psihologa je drugi korak - zaupaj vse misli in s tem povezani občutki. Da bi najlažje ugotovila, kaj imaš, se loti tudi bioresonance, poksusi s homeopatijo ali poksusi 2krat s pravo masažo..in da vidimo učinke. U redu?

Skratka, ne ustavi se pri prvi točki ali hrabro naprej..zate in za tvoje detece!


                                Dušica

[janjag]

Pozdravljene,
Hvala, hvala punce...
Utrujena, zakaj pa moraš ti ležati? Zakaj ne moreš dvigniti svoje bebike? Joj....

Saj vem, se prepričujem že nekaj časa...prebiram takšno in drugačno literaturo npr. Varja kališnik, Luise Hay...ampak point je, da se jaz kar ciklam...zaradi telesnih simptomov, ki so tisti, ki me vežejo na vse to...ko komaj dvignem roko, ko komaj hodim, ko čutim, da leva stran telesa ne deluje kot bi mogla...mislim, da je težava, ker v takšnem stanju težko verjamem, da je to od psihe...kar me še dodatno potre in potrdi...ja, imaš MS...tvoj otrok bo sam, ti boš hroma, slepa, gluha...bedno!!!

Upam samo, da zdržim in ne naredim kake neumnosti, ker sem toliko na dnu...ker veste, jaz sem drzgače tako vesela punca, nasmejana, polna energije...tole me je pa uničilo...teh 10 let me je pokopalo...ta sum na MS me je zmlel v prah...simptomi so vame uklesali razjede...v očeh ni več sreče...samo še solze...s partnerjem se grozno prepirava in me noče več poslušat, odselit se je hotel že 5x...jaz pa trpim in se pacam v tem...nikogar nimam, da bi me poslušal (saj vem, da je tako verjetno bolje) ampak...enostavno več ne vem...potem pa imam še v vasi dve z MS...ki sta imeli tudi dolgo časa vse izvide ok, pol pa bum...in to je še dodatno voda na moj mlin...ampak da ne bo pomote...glavni triger so pri meni težave...kar hude...in to, da jih ne povežem s psiho...kako mi lahko od psihe ena stran telesa štrajka, se sprašujem?

[mamica1]

Draga yingyang, dokler boš sama verjela v to, da je s tabo fizčno nekaj narobe, tako dolgo tudi bo. Zaradi sebe pojdi čeimprej na psihoterapijo, da odkriješ vzrok temu mišlenju, ki je samo v tvoji glavi, ta se bo pogovarjal s tabo, ker te doma nihče ne razume. Tudi sama sem bila taka, v strahu, kaj bo z mojo punčko, če mene ne bo več in potem se je začela panika.
Kot prvo - NEHAJ BRSKATI PO NETU - in iskati bolezni za svoje simptome, ker te to še bolj mori. Vse to ti je načelo psiho in še enkrat ti svetujem, da greš čimprej k strokovnjaku, da se pomiriš in začneš verjeti, da s tabo ni nič narobe.
Začni se ukvarjati s športom, počasi, ker to ti pomaga. Pojdi v fitnes, tam je družba, odmisliš probleme, ker se ubadaš kako boš naredil vse ponovitve. Vem da fizično trenutno ne zmoreš, ampak se moraš prepričati. Sama sem se spravljala pol leta in šla tudi ko mi ni bilo za it, pa sem se potem počutila dosti boljše.
Začni delati na sebi, saj si premlada, da bi bila doma namesto trajnice v loncu. Verjemi, da bo boljše, ko boš šla ven in malo zaživela. Pa kako skupino za samopomoč obišči.
Nisi sama, verjemi, 90% nas tu gor, smo imeli vse mogoče bolezni ampak samo v mislih, ki so nas najedale, dokler nismo začeli s korenito spremembo življenja.
Zato začni danes! Pozdrav in na usta ter akcija!!

[Slavka]

Mamica1  se podpišem pod tvoj post...


Janjgaj  ...v petek pridi na skupino za samopomoč v Novo mesto...morda ti bo lažje, ko boš delila svoje strahove z drugimi...s tistimi, ki vemo, kakšno moč ima nad nami psiha...včasih namreč težko verjamemo, da nam ona povzroča vse te bolečine in muke...

[ljuba]

Zivjo.. Evo jaz sem ena tistih, ki mi fizicna simptomatika nagaja na polno in jaca strag, anksioznost.. Le da ni tako intenzivna kot tvoja, se pa seli po telesu in povzroca celo dramo moji psihi..
Tvoja hci te ziher potrebuje in ne razmisljaj o neumnostih. Moz pa ne razume stiske, moj tudi ne in ne zna razumet stiske.. Na sreco imam par osrb okoli, da se lahko pogovorim + seveda psihoterapija in delo na sebi. Tako da popolnoma razumem tvoje strahove, pocutje, sprasevanje kaj ti je..

Sploh ce ne najdejo vzroka za tvoje stanje je smiselno raziskati mozne vzroke v psihi. Tudi ce bi imela MS zivljenja ni konec. Lej sama sem v istem zosu diagnostike za ms pa razen  moznosti demielinizacije pri mri izvidu nimam nobenih znakov. 

Tole bi delila s tabo - tudi ce bi bila ms, je zivljenje lahko polno in srecono

http://www.bodybuilding.com/fun/managing-the-monster-active-living-with-ms.html

[janjag]

Slavka, ta petek ne vem, če mi bo uspelo, ker grem jutri na punkcijo in moram potem ležati kar nekaj dni...nazadnje me je hudo bolela glava...kdaj je naslednjič?
Sicer pa vse vem...veste kolikokrat imam beležko popisano s takšnimi mislimi? Ampak ne znam realizirat...teorijo pa razumem, res...ne gre mi... pa se trudim....enostavno so simptomi močnejši od mene...bemti!!!!!!!!!!!!!

[Slavka]

Janjag  naša skupina je na 14 dni...sicer je tudi objavljeno na forumu, pod rubriko "Srečanja".

Naj bo tvoj poseg čimmanj boleč in res ti želim, da čimprej zadihaš mirno, brez strahu in bolečin. 

[janjag]

Slavka hvala.
Ljuba, neverjeten članek...enostavno neverjeten...tako človek ostane brez besed...je pa res, da če ne veš kaj ti je...jaz sem tako jezna na vse skupaj, besna, razočarana...da mi to jemlje ves smisel...morda bi morala tudi jaz obut teniske...prejšnji teden sem jih res ampak...pretekla sem 100m, potem pa je bilo konec...v glavi: ne morem...vem, vem, kaj boste rekli...a ne obsojajte me...če bi znala, bi delala drugače...tega obsojanja imam tako poln kufer...jaz res razumem teorijo, ne znam pa jo dat v prakso...in kam naj grem? Šla sem na psihoterapijo, pa se z 2 terapevtkama nisem ujela...da ne omenim še to, da je to takooooo dragooooooooo! kam naj grem? K psihiatru? Sem klicala Kapša v NM, zopet...ali čakam eno leto, ali plačam spet na polno...mah ne vem...a ve kdo vsaj za dobrega terapevta ali psihiatra pa da ni preveč drago???
je pa res, da je moj največji problem, ker se ne sprijaznim...oz. saj jaz sploh ne vem kaj mi je. Kje pa si ti z diagnostiko? In kakšne težave imaš? Na MR so postavili sum na demializacijo - so bile vidne lezije?

[utrujena]

noseča sem in sem zadnjič krvavela, da sem morala v bolnico. vzrok je bil, da je otrok zelo nizko. zakaj je do tega prišlo? ker sem preveč dvigovala svojo hčer, ki je kar težka. žalostno, ampak tako je. zdaj pa moram počivat, hčer pa mi pazi tašča.

na forumu je kar nekaj ljudi, ki so imeli razne simptome, niti iz postelje niso mogli vstati. vzrok pa se je skrival v psihi.

nekaj boš morala sama ukreniti, da se začne reševati ta problem. samo branje o bolezni in razmišljanje o slabih stvareh ne pripelje nikamor, samo globje v prepad. vstani in naredi prvi korak, pojdi na skupino, pojdi k psihiatru, naredi nekaj in premaknilo se bo naprej. samo se še nič ni naredilo.

seznam terapevtov dobiš na forumu ali na prvi strani društva DAM. preberi si na forumu, uporabniki so dali kar nekaj informacij glede terapevtov.

obisk pri terapevtu ni nikoli prijeten. jaz sem jih veliko menjala in nikjer se nisem počutila ok, da bi se z njimi ujela. pa nisem obupala, šla sem do konca. enkrat pa ugotoviš, da si se rešil, da ti je pomagalo vse skupaj.

[janjag]

Želim ti vse dobro  imaš še veliko do konca?
Vem, vse vem...bom šla na skupino v NM...in poiskala nekoga...psihiatra...terapevta...samo ne vem še kako... mah, tak luzer sem....
In obožujem tvoj moto - vauu: Bila na dnu, prišla na vrh. Povem vam punce in fantje, OBSTAJA POT.

[ljuba]

Janjag, korak po korak! In nisi luzer.. Samo si v situaciji, kjer potrebujes malO pomoci in vzpodbude. Lej mene samo pol leta ornk zeza moje telo in psiha in sem sita do konca.
Pri meni so vidne hiperintenzivne spremembe, moznost demielinizacije.. Srecno jutri na lp, res postopek ni najhujsi del ampak lezanje in glavoboli po njem.
Kot pise v clanku- nimas ti ms, ms ima tebe. S tem da ti sploh nisi se dobila diagnoze te samo misel nanjo unicuje. In zgubljas dragoceni cas - zdaj! In jaz sem enaka teorijo poznam, zdaj pa se praksa. Moznost "kaj pa ce" hromi duso in telo misli skoz bezijo k strahu..
Tudi sama moram spremeniti marsikatere miselne vzorce in poskusam z bolj pozitivnimi mislimi. Ravno berem Zivljenski diamant in mi je vsec. Priporocam!
Utrujena - srecno do konca nosecnosti!!

[MucaMaca]

Želim ti vse dobro  imaš še veliko do konca?
Vem, vse vem...bom šla na skupino v NM...in poiskala nekoga...psihiatra...terapevta...samo ne vem še kako... mah, tak luzer sem....
In obožujem tvoj moto - vauu: Bila na dnu, prišla na vrh. Povem vam punce in fantje, OBSTAJA POT.

obstaja pot, ja, in morda ti bo potem, ko boš naredila prvi korak, lažje, verjemi, tudi skupina lahko pomaga

[trzinka]

Janjag, čutim, da ti je že zelo, zelo težko in ti res svetujem, da pač pogoltneš tisto ceno in se naročiš pri dr. Kapšu. Ne želim ti nič vsiljevati, odloči se sama, ampak mislim, da potrebuješ podporo , ne samo psihoterapije ampak tudi zdravil..., moje laično mnenje, glede na to kako pišeš...iz tvojega pisanja veje hud strah...
Sama sem bila z drugačnimi strahovi na istem kot ti, samo premlevala sem, strah me je vedno bolj hromil in nazadnje sem obležala v postelji z depresijo in vegetirala...Otroka sta jokala, jaz sem jokala, mož ni razumel...jaz pa samo nepremično strmela v strop....da ti o bolečinah ne govorim. In na srečo sem šla po pomoč...prepričana sem bila, da bom pristala v Polju, ker se mi je že kar mešalo od bolečin in vsega hudega. Zdravila in psihoterapije so me rešile in še me rešujejo, misli so bolj realne in težave lažje rešujem kot prej...

vse dobro ti želim