Pomagajte prosim

[Be_Happy]

Sem 18 letnica, ki ima emetofobijo že nekaj mesecev. Zaradi straha pred slabostjo in bruhanjem si skoraj ne upam več od doma, pustila sem šolo, nimam veliko prijateljev, nimam skoraj nic. V bistvu sem kar vesela in motivirana oseba, a ko mi postane slabo, kar se dogaja velikokrat, se posebej med menstruacijo se mi ustavi življenje. Skušam ignorirati ta strah. Moje misli, ki me spremljajo večino časa so: ali mi je slabo, bom danes bruhala? Prva misel, ko se zbudim je velikokrat ravno to. Ovira me pri vsem, zato se počutim izredno nesposobno in šibko. Ne upam si opraviti niti izpita za avto. Sem bila že pri psihologinji a sem mela občutek, da mi je bolje zato sem nehala hoditi - napaka. Ko mi je naslednjič postalo slabo je bilo vse isto. Postanem panična, tresem se, srce mi močno razbija, jokam se,.. enostavno ne prenesem tega občutka. Ne maram jesti nezdrave hrane, ne maram javnih prevozov, ničesar kar bi bilo v povezavi z slabostjo. Če je kdo okoli mene bolan bom kar nekaj dni panična. Zavedam se, da je bruhanje popolnoma naravno a nisem ga zmožna prenesti. Nazadnje sem pred 3 leti, pred 10 pa sem imela rota virus, zaradi katerega sem bila poslana tudi v bolnico. Se pravi nekako vem od kod fobija izvira. Tudi prebrala sem že mnogo stvari o njej. Prišla pa sem do trenutka, ko si neznam več pomagati. Ingver, Roporut, kapljice za želodec,.. da, premagajo proti slabosti, sem že preiskusila, a vseeno me je tako strah.  Ko bom bolje danes se bom naročila nazaj k psihologinji. Ne razumem se več, rada bi živela.

Vem, da obstaja nekaj tem o emetofobiji na tem forumu in da mi drugi ne morejo pomagati, da moram sama delati na tem. Kar tudi bom. Rabim le podporo v tem trenutku šibkosti, res se počutim gnilo. 

Hvala vam in lep dan.

[toja]

Pozdravljena...

Sama s tem nimam izkušenj, vendar če ti kaj pomaga, si preberi prispevke, ki se nanašajo na to temo:

http://www.nebojse.si/Forum/index.php/topic,8069.0.html

http://www.nebojse.si/Forum/index.php/topic,3632.0.html

Sem prepričana, da ti bo sigurno še kdo kaj več napisal, če ima s tem lastne izkušnje.

Drži se!

[trzinka]

Kaj pa obisk pri psihiatru in kakšna psihoterapija? Ti toplo priporočam...napačnih miselnih vzorcev se je treba znebiti čim prej.....Sicer ti ne morem kaj drugega svetovati, ker ne poznam nikogar s to motnjo, ampak mlada si še in je škoda, da si s tem strahom zavoziš življenje

[Be_Happy]

Hvala obema. Spet sem imela nekaj dni, ko sem bila popolnoma uredu in imela občutek, da ne rabim pomoči. Psihologinji sem zdaj naročena a ima 2 mesca čakalno dobo tako, da se bom načakala. Saj bo. Glede psihiatrinje pa sem bila pred meseci tam in me ni resno jemala, ker je imela občutek da ne potrebujem strokovne pomoči in da sem čisto v redu..

Kakorkoli danes je vse spet isto. Sem pod takšnim stresom, želodec me boli, vrtoglavica, nisem naspana, ker sem v 2 dneh skupaj prespala 4 ure. Utrujena sem pa ne morem spati, poleg tega pa imam jutri republiški test. Povoženo se počutim, nimam volje. Probala se bom nekako spraviti skupaj, da ne bo moje počutje vplivalo na jutri še posebej moje nezaupanje vase.

 Jutri se želim zbuditi sproščena in z mislimi, da je čisto vse v najlepšem redu. Upam, da mi vsaj malo uspe.

[Juliette]

Upam s tabo tudi jaz  , a vseeno si potem poišči pomoč in vztrajaj pri zdravljenju !

[Be_Happy]

Hvala tudi tebi. Sem naredila napako takrat, ko sem nehala hoditi k psihologinji. Je kar je.

[Be_Happy]

Hej hoj.
Mogoče ni pravi forum za ta vprašanja. Postala pa sem skrajno paranoična. Rada bi bila v redu. Strah me je, da bo kaj z mano.

Od današnjega jutra pa vse do tega trenutka imam zelo neprijeten občutek v desne delu vrata. Približno 10 cm predela od ušesa dol po vratu me zateguje, ščemi, malo žge, pika,... težko je opisati a je izredno neprijetno in malce me straši. Podobno je mravljincem a ni isto.


Nimam odgovora na to kaj je in kaj povzroča. Naj se odpravim k osebni zdravnici? Obstaja kakeršen koli način, da zaustavim ker se mi lahko zmeša-

Naj preneha . Takoj.

[Be_Happy]

Sem že napisala v svojo temo, mogoče pretiravam, a strah je zelo velik. Tresem se, obliva me, probam dihati, nobenega nimam za podporo. In če se mi kaj zgodi nimam pomoči. Kako naj se umirim??

Skratka od jutra imam čuden ščemeč, pikajoč, zategljiv občutek v desni strani vrata. Res je neprijetno in zelo zelo me je strah, da je tok predznak kapi ali karkoli. Nasplošno naj bi bila zdrava pa vendar.

Nešteto slabih misli mi zdaj roji po glavi, nevem kam naj grem. Kaj je to? Naj grem kar v zdravstveni dom? Ne razumem se niti malo, kot da nimam več stika s sabo. Skušam si dopovedati, da je verjetno use uredu in samo paranojam. Pa negre. Strah me je šibkosti, strah me je za svoje zdravje.

Nočem tega, Mislim tudi da me prijema glavobol. Lepo lepo.

Ali bom v redu?

[janjag]

Uredu boš, samo dihaj!
Nič ti ne bo, ne bo te kap, ne bo te infarkt.
Vem, sem bila tam....in še vedno sem kdaj.
Držim pesti!

[masi]

....glede na simptomtiko, ki jo opisuješ gre za panični napad oz. zelo hudo anksioznost. Zmešalo se ti ne bo. Ti pa priporočam obisk zdravnika že jutri.

masi

[masi]

..imaš odgovor v svoji temi in bom združila.

[zlatkofish]

Sam sem se ravno vrnil od zdravnika, naročen sem bil šele 21.,pa si je kljub temu vzela skoraj dve uri časa, ker sem se tako čudno počutil...Ti kar pojdi k tvoji zdravnici in povej točno tako, kot si napisala,verjemi pomagala ti bo.

[Be_Happy]

Hvala za podpro. Lepo je vedeti, da nisi sam. Sem se zjokala in se usaj tresem ne več kot nora. Malo bolj prisebno se tudi počutim. A še zmeraj me je grozno strah, ker nevem vzrokov.  Stalno premišljujem o občutkih v mojem telesu, vem da nebi smela, vse poslabša in deluje tisoščkrat slabše kot je.

[vesnav]

Vse bo v redu. Res. Poskusi se z nečim zamotit, za začetek se nekam mirno zadekaj in si vizualiziraj nek prizor, ki te pomirja.
Zdaj veš, da se je to že komu dogajalo in so se pozdravili, kar ti da lahko občutek in zavedanje, da bo tudi s tabo tako.. To pa je že pomirjujoče, a ne?
Sicer pa vedno lahko greš tudi na urgenco, poveš tukaj, jutri pa le mirno k zdravnici, da začneš s kakršno koli terapijo.
Veliko bremena si si naložila, saj sama veš, vse pa lahko počaka, tudi kakšno leto, verjemi. Nič ne zamujaš. Tudi izpit za avto bo. Pa še kako boš vozila. Po gasu...

Zdaj si vzemi čas za mir. Držim pesti.

[Be_Happy]

Glede moje zdravnice pa se na vsak način probam izogibati. Le ko je res nujno grem, pa še takrat me gleda zvišeno. Ker zelo malokrat zbolim. In, če grem zaradi kakeršnihkoli bolečin ali čudnega počutja mi že govori, da mi ni nič, pošlje v laboratorij Izvidi so okej,pojdi k psihologinji. In konec. Ne trdim, da ne prihaja to od stresa, da je vse v glavi itd. Pa vseeno, ne zdi se mi človeška. Imam občutek, da misli da si izmišljujem, vsakič ko pridem (ni pogosto) se mi zdi, da sem nezaželjena. Mogoče so le moje misli. Mogoče je res. Vse kar dobim je potrditev da sem zdrava vsaj po izvidih.. Počutim pa se še zmeraj slabo..
Z zdravljenjem pa nevem niti kaj hočem. Tablet definitivno ne, ker me je strah bruhanja. In niti psihologinji se še nisem naročila, ker sem spet imela občutek da bo zdaj use uredu in ne rabim...


Glede fobije pa sem jo nekako uspela nadzorovati zaenkrat. In ja prav z tem, da se zamotit. Na polno sem se učila in tudi z vožnjo začnem v torek pa me nekako ni strah. Ponosna sem nase.

Ko pa me kaj boli več časa, mi je slabo ali imam več časa čudni občutek pa je res kriza. Kakor danes. Pogovor pa res pomaga, še zmeraj me muči vrat a vsaj normalno delujem. Hvala vam.

[masi]

Anksioznost oz. nerealen hud strah ne mine sam od sebe....Lahko se samo še poslabša in se zraven priključi še depresivna motnja. Zato res pojdi do zdravnice in psihoterapevtke....


masi
 

[Be_Happy]

Se bom potrudila iti in tudi vztrajala

[masi]

Se bom potrudila iti in tudi vztrajala

tako se govori pupa. 

[Be_Happy]

Evo sem se naročila psihologinji in zdaj moram cakati do konca marca.

Se mi pa spet dogaja. Nekaj dni je bilo v redu, danes zadno uro katastrofa. Zaradi prebavnih motenj sem povsem na tleh. Slabo mi je in bojim se. Spet komaj pišem zaradi tresenja. Mislim celo, da bom danes spala ob moji mami. Čutim le strah in bolečino, šibkost. Za par minut se pomirim potem pa spet. Nočem bruhati. To je vse kar hočem trenutno.

Kako se naj spopadem s strahom? Nevem vec kaj naj naredim. Vem da bom cez cas spet povsem uredu ampak kdaj. Ojoj. Ne razumem, neznam, nevem,..

[Betka]

Zelo dobro, da si se odločila za psihologinjo.
Do takrat pa skušaj biti čim bolj prijazna do sebe. Je kakšna stvar, ki te običajno sprošča? Morda topla kopel, masaža, pogovor s prijatelji? Privošči si kaj, kar te razbremeni in okrepi.

Vse dobro!