Help?

[Myself]

Heii...
Po dolgem premisleku sem se le odločila, da z vami delim svoje probleme, mogoče mi boste pomagali najti pravo rešitev. 

Stara sem 19 let, vse se je začelo lani oktobra, ko se je zame začelo novo življenjsko obdobje, postala sem študentka. Kar naenkrat se je moje življenje spremenilo, novo okolje, novi ljudje, nove navade, nič več stare družbe… Skratka sama sredi nečesa novega. In prav to me muči, od takrat pa do danes se še nisem popolnoma vključila v družbo, enostavno me je sram in strah pristopit do nekoga, ker imam občutek da sem vsiljiva in da vedno »bleknem« kaj neprimernega. Moja samozavest in samospoštovanje sta na dnu, zato se tudi težko vključujem v pogovore, raje sem sama in tiho, čeprav me to razjeda. In vedno po vsakem pogovoru se začnem obremenjevati kaj in kako sem rekla in pa kaj si sedaj ta oseba misli o meni. To pa tudi ni edini problem, velikokrat se počutim povsem brez energije, imam občutek bolečine v mišicah, bolijo me ramena, hrbtenica in križ. Včasih bi lahko prespala kar cel dan in potem ko pomislim kaj me vse čaka [predvsem obveznosti na faxu]  postanem obupana, pesimistična, čutim tesnobo znotraj sebe in se sprašujem kaj sploh še delam tukaj? Imam velike probleme s koncentracijo, enostavno se ne morem posvetit učenju, ker nešteto stvari »šviga« po mojih mislih. Opažam da sem zadnje čase tudi zelo pozabljiva. Kar je zelo neprijetno, sploh sedaj v izpitnem obdobju (Ko sredi pisanja pozabim, kar sem hotela napisat). Včasih kar strmim v prazno in se popolnoma odklopim od sveta. Resno sprašujem kaj za vraga je narobe z mano. Včasih sem bila vesela punca z željami in cilji, danes pa sem nekdo ki ne ve kaj si sploh želi v življenju.

[morskival]

AJ!
lep pozdravček.
A nimaš nobene družbe, nobenih prijateljev,ne greš na kavico 
Tudi sama sem šlaa od doma študirat, pa sem spoznala nove ljudi......Tudi sama sem potrebovala kar nekaj časa, da sem poiskala stik z novimi....ampak, saj gre
Je pa tudi takšno depresivno obdobje, zima, kratki dnevi.....

[Slavka]

Myself pozdravljena 

No, tvoje počutje je zagotovo odraz tvoje notranje stiske...Začelo se je neko novo in nepoznano obdobje v tvojem življenju  in ker si sama vase negotova, ti je spopadanje s temi spremembami mučno.

In zaradi slabe samopodobe in nezaupanja vase, se zapiraš pred ostalimi ljudmi...kar pa je zopet začaran krog, kajti tvoje slabo mnenje o sebi se s tem le še krepi.

Jaz bi ti predlagala, da se vseeno poizkušaš vkjučit v novo okolje...stkati nova poznanstva. Ne razmišljaj o tem "kaj bodo drugi rekli".... saj nihče ni popoln. Morda se tudi drugi počutijo negotove, pa tega ne pokažejo... In včasih so tisti, ki so v družbi najbolj glasni in pogumni v resnici vase nesigurni in s tem prikrivajo to svojo "pomanjkljivost". 

Kar se tiče koncentracije...ja, tudi ta ima svoj izvor v tvoji tesnobi oz. rahli depresivnosti. Misli se podijo po naši glavi, kot po avtocesti....tudi jaz sem imela ta problem. 

Morda za prvo silo povprašaš v lekarni za kakšno naravno dopolnilo, ki bi ti pomagalo pri večji koncentraciji....pa seveda poskrbi, da se med učenjem vzameš čas za sprostitev, spustiš nepomembne misli iz glave in se nato zopet poizkušaš zbrano posvetiti učenju.

Tudi gibanje na svežem zraku ali pa ukvarjanje s kakšnim športom ugodno vpliva na naše počutje...zato kar "akcija" 

Ne skrbi...ne bo večno trajalo....

[Derrek]

zdravo. malo si sramezljva kar se popravi s tem da hodis v druzbo.
Jast tudi sem bil vcasih fulj sramezljiv in se nisem upal pogovarjat s puncami.

Zelit ti vse najboljs in da bi nasla notranji mir

[majč]

myself, pa se ti je to dogajalo že prej ali le zadnje pbdpbje? omenjaš, da ti enkrat preveč stvari šviga po glavi, drugič pa imaš prazne misli. slaba koncentracija tudi... to ni hec. govoriš o slabi samozavesti in umiku in socialni izolaciji. Pa se ti je to dogajalo že prej ali le v zadnjem obdobju? si imela že kdaj prej kakršnekoli težave v duševnem zdravju, ki bi jih rabila sanirati oziroma zazdrviti z zdravili? Moram reči, da si v pravih letih, da ti kaj izbruhne na dan, če imaš tako kot mi ranljivost in dejavnike tveganja v sebi, da se to lahko zgodi.


Ta huda nihanja: glava polna misli in asociacij, drugič ostati brez energije in prazen me spominjajo na moje prodrome psihoze (to so bili znaki, da se je zadeva pri meni najavljala), seveda pa ti tega ne pripisujem. Svetujem ti obisk osebne zdravnice in da ji poveš, da opažaš pri sebi težave in to čimbolje opišeš, kot si tu. Če bo potrebno in bo tako presodila, te bo sama poslala k psihiatru.

Res je, da si že malo ven iz pubertete oziroma vstopaš v odraslo dobo počasi, ampak ogled te strani, s pomočjo katerih vsebin bi si lahko podkrepila svojo trenutno nekoliko slabšo samopodobo ti ne bo škodoval, poglej:

http://www.tosemjaz.net/


pa tole knjigico najdi v knjižnici:

Suzanne E. Harrill
Ti si zvezda tvojega življenja



Drži se!

Maja

[Myself]

Heii, se opravičujem ker me dolgo ni bilo na forum, zaradi vseh obveznosti sem komaj kaj našla malo časa da pogledam in preberem vaše odgovorem. Hvala vam. 

[Myself]

myself, pa se ti je to dogajalo že prej ali le zadnje pbdpbje? omenjaš, da ti enkrat preveč stvari šviga po glavi, drugič pa imaš prazne misli. slaba koncentracija tudi... to ni hec. govoriš o slabi samozavesti in umiku in socialni izolaciji. Pa se ti je to dogajalo že prej ali le v zadnjem obdobju? si imela že kdaj prej kakršnekoli težave v duševnem zdravju, ki bi jih rabila sanirati oziroma zazdrviti z zdravili? Moram reči, da si v pravih letih, da ti kaj izbruhne na dan, če imaš tako kot mi ranljivost in dejavnike tveganja v sebi, da se to lahko zgodi.


Ta huda nihanja: glava polna misli in asociacij, drugič ostati brez energije in prazen me spominjajo na moje prodrome psihoze (to so bili znaki, da se je zadeva pri meni najavljala), seveda pa ti tega ne pripisujem. Svetujem ti obisk osebne zdravnice in da ji poveš, da opažaš pri sebi težave in to čimbolje opišeš, kot si tu. Če bo potrebno in bo tako presodila, te bo sama poslala k psihiatru.

Res je, da si že malo ven iz pubertete oziroma vstopaš v odraslo dobo počasi, ampak ogled te strani, s pomočjo katerih vsebin bi si lahko podkrepila svojo trenutno nekoliko slabšo samopodobo ti ne bo škodoval, poglej:

http://www.tosemjaz.net/


pa tole knjigico najdi v knjižnici:

Suzanne E. Harrill
Ti si zvezda tvojega življenja



Drži se!

Maja

Zdravo Majč.

No ja, moja ne samozavest in socialna izolacija sta problem že od nekdaj. Vse skupaj se je pa poglobilo pred dvema letoma, ko sem spoznala fanta v katerega sem se zelo zaljubila in takrat sem postala zelo vesela, polna energije in samozavestna, bila sem prav takšna kakršna sem si želela biti. Ampak žal sva se kmalu razšla kar me je zelo prizadelo in sem bila čist na dnu. Čez štiri mesece sem izvedela da je umrl. In od takrat naprej se je vse spremenilo, šviganje misli oz prazne misli, ne samozavest, socialna izolacija... In to se ponavlja še zdaj. Res da ne vsak dan, ampak večkrat opazim da je tako. Drugače pa še nikoli nisem jemala kakršnih koli zdravil in tudi na obisku pri psihiatru nisem bila.

Majč, hvala vam za vaše nasvete, upam da kmalu zberem pogum in se odpravim k zdravnici. Hvala za priporočeno spletno stran in knjigo

Lep dan še naprej.