Optimizem

[Lost]

Nihče ne ve, kaj natančno se bo v prihodnosti zgodilo. Za nikogar ni dokazano, da je jasnovidec. Tudi tisti, ki nekaj natančno predvidijo, tega niso sposobni početi sistematično. In ko ne vemo, In ko ne vemo, nam ne preostane drugega, kot da predvidevamo, ocenjujemo in verjamemo.

Preberite več na portalu --->>

[Slavka]

Članek DIREKT ZAME ... 

[martinca]

Dr. Milivojevic je znan po izhajanju iz sebe, hudem pesimizmu in zelo hudem zavajanju posebno laicne, ne le strokovne javnosti, zaradi prikazovanja pesimizma kot realizma ! Realist je tisti, ki je pesimist, po njegovem, pa ceprav na koncu za prekrivanje osnovnega sporocila dodaja, da "imata oba prav" (optimist in pesimist).   

Nekdo samo optimist (ki iz vsake situaicje potegne tisot dobro), pa je po njegovem kao sanjac 

Z njim se ne strinja nihce od psihiatrov, okrcal ga je ze tudi dr. Ziherl. 

Vse njegove teze so plod zatravmirane osebe okamenelega srca, ce mene kdo kaj vprasa. Ok to je zdaj cisto nekaj drugega : ne pustite se temu zafrustrirancu in mu vsaj ne verjemite v tem, da se osebnostno zrel clovek ne zaljubi nikdar vec in ga prav tako nihce ne zanima vec. Vsi psihiatri menijo, da je taksen brezcuten clovek bolnik brez srca, ki ne cuti vec nic, ne pa dusevno uravnovesena oseba!

[Suzy]

Jaz pa občudujem ljudi,ki pozitivno gledajo na svet v vseh pogledih

[ljubica]

Meni pa je Milivojević "blago sumljive kakovosti".
Po prebrani knjigi Formule ljubezni in par prebranih intervjujih pa sploh.
Ne morem pomagat.

[martinca]

Sem popravila zapis zarad nesporazuma.

Ljubica, ali lahko razlozis?    Meni ni realen s tem crnogledim dojemanjem odnosov, le kje se ga je navlekel, le iz lastnega zivljenja, zdaj pa vse okrog prepricuje v svoj "prav absurda." 

[koklja]

Martinca, a lahko navedeš vir, od kod si to vzela. Če je to tvoje, prosim za razlago, argumente.

Dr. Milivojevic je znan po izhajanju iz sebe, hudem pesimizmu in zelo hudem zavajanju posebno laicne, ne le strokovne javnosti, zaradi prikazovanja pesimizma kot realizma ! Realist je tisti, ki je pesimist, po njegovem, pa ceprav na koncu za prekrivanje osnovnega sporocila dodaja, da "imata oba prav" (optimist in pesimist).   

in od kod to?

Vse njegove teze so plod zatravmirane osebe okamenelega srca, ce mene kdo kaj vprasa.

K

[ljubica]

Martinca, karkoli bom rekla, bo preveč, če razumeš.
Enostavno  se meni ne zdijo njegove teze "prebavljive".
Kar pa niso njegove teze, je pa last tujih avtorjev (kot npr. knjige, ki jih je napisala Sanja
Rozman tudi temeljijo na tezah tujih avtorjev, ne nje same. Primer je naprimer 12 stopenjski
program, ki seje  v Al-ononu po svetu uporabljal že vrsto let, preden je njena knjiga izšla. Pa je prva knjiga
izšla tam nekje 1993 leta.)

Skratka, en intervju z Milivojevićem me je še posebno stresel.
Bom pa rekla takole...."najrajši" imam moške, ki povedo kako bi ženske NAJ imele
otroke,....
Ampak.....moški lahko oplodi in odide.
Ženska tega ne z-more.

[martinca]

Martinca, a lahko navedeš vir, od kod si to vzela. Če je to tvoje, prosim za razlago, argumente.

Dr. Milivojevic je znan po izhajanju iz sebe, hudem pesimizmu in zelo hudem zavajanju posebno laicne, ne le strokovne javnosti, zaradi prikazovanja pesimizma kot realizma ! Realist je tisti, ki je pesimist, po njegovem, pa ceprav na koncu za prekrivanje osnovnega sporocila dodaja, da "imata oba prav" (optimist in pesimist).   

K

To ze od vedno mislim o njem. Tu pa tokrat celo sam konkretno pove, izhajamo iz tega :

http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=979&Itemid=1

Pravi :

" Toda optimist je nekdo, ki vseskozi izkrivlja resničnost v pozitivno smer in na prihodnost vedno gleda skozi rožnata očala. Zato ni dobro biti le optimist, čeprav vsak človek potrebuje pozitivnost."

Nadaljuje :

"Na prihodnost je dobro gledati tako z optimističnega kot pesimističnega vidika."

Pa spet zacne s svojimi forami :

" Optimist bo imel v življenju težave zato, ker ignorira negativne vidike stvarnosti, ker odriva strah in zaskrbljenost."

Negativno razmisljanje pa pohvali   :

" Razmišljanje o negativnem scenariju nam pomaga, da se na morebitne neugodne dogodke pripravimo ali pa jih preprečimo in tako zmanjšamo škodo, ki bi sicer nastala. Če zadeve ne moremo preprečiti, razmišljajmo, kako bi se ji nekako izognili. Če ne gre ne eno ne drugo, pa razmislimo, kako se na to pripraviti. Negativno razmišljanje spremlja čustvo, ki nas potisne v akcijo, gre pa za zaskrbljenost.V tem smislu je zaskrbljenost zelo koristna, ker naredimo nekaj, da se zaščitimo."

In spravljivo :
" Na prihodnost je torej po eni strani treba gledati optimistično, po drugi pa tudi pesimistično. Tako eno kot drugo nam pomaga."

Ampak zakaj je po njegovm optimizem slabsi od pesimizma, kot da samo negativno misljenje lahko prinese akcijo, optimizem pa lezernost.   

Hvali pesimizem, optimizma pa ne hvali , ceprav "tudi ta mora bit."
"Optimist bo imel v življenju težave zato, ker ignorira negativne vidike stvarnosti, ker odriva strah in zaskrbljenost."

Dobro glede optimizma pravi,da daje volje.

Moje mnenje je, da dr. Milivojevic  nima prav, ko misli, da lahko po njegovem samo stres,  strah in zaskrbljenost pri cloveku sprozita pravilne odlocitve in samo to daje moci in volje za dosego cilja.

Trdi, da optimist, ki ne cuti strahu ne zaskrbljenosti, ostaja pasiven, da nic ne naredi . To enostavno ni res ; tudi optimist prav tako lahko dela in deluje v smeri proti pravemu cilju, ceprav ne cuti strahu ne zaskrbljenosti in ne verjame v negativni rezultat.
 Pac pa cuti upanje (ki ga doktor priznava), nek elan in veselje do dela! Neka skrb pa ze mora biti.

Zase vem, da sem res pesimisticn,a da se nic ne pripravim, pac pa obupam, vse skup pustim pri miru, ker itak nic ne morem. Od strahu in zaskrbljenost lahko prej otrpnem, kot pa da bi kaj naredila.
Ta zdravnik je zame pesimist . Misli, da mora clovek trpeti, da sploh kaj naredi, kar pa ni res. Nekateri dejansko delajo z veseljem in niso slabe volje, ce se morajo potruditi za cilj.
 

[martinca]

Martinca, a lahko navedeš vir, od kod si to vzela. Če je to tvoje, prosim za razlago, argumente.

Dr. Milivojevic je znan po izhajanju iz sebe, hudem pesimizmu in zelo hudem zavajanju posebno laicne, ne le strokovne javnosti, zaradi prikazovanja pesimizma kot realizma ! Realist je tisti, ki je pesimist, po njegovem, pa ceprav na koncu za prekrivanje osnovnega sporocila dodaja, da "imata oba prav" (optimist in pesimist).   

K

To ze od vedno mislim o njem. Tu pa tokrat celo sam konkretno pove, izhajamo iz tega :

http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=979&Itemid=1

Pravi :


" Toda optimist je nekdo, ki vseskozi izkrivlja resničnost v pozitivno smer in na prihodnost vedno gleda skozi rožnata očala. Zato ni dobro biti le optimist, čeprav vsak človek potrebuje pozitivnost."

Nadaljuje :

"Na prihodnost je dobro gledati tako z optimističnega kot pesimističnega vidika."

Pa spet zacne s svojimi forami :

" Optimist bo imel v življenju težave zato, ker ignorira negativne vidike stvarnosti, ker odriva strah in zaskrbljenost."

Negativno razmisljanje pa pohvali kot nekaj, kar prinasa rezultat - ampak ne za vse, to pa pozablja  :

" Razmišljanje o negativnem scenariju nam pomaga, da se na morebitne neugodne dogodke pripravimo ali pa jih preprečimo in tako zmanjšamo škodo, ki bi sicer nastala. Če zadeve ne moremo preprečiti, razmišljajmo, kako bi se ji nekako izognili. Če ne gre ne eno ne drugo, pa razmislimo, kako se na to pripraviti. Negativno razmišljanje spremlja čustvo, ki nas potisne v akcijo, gre pa za zaskrbljenost.V tem smislu je zaskrbljenost zelo koristna, ker naredimo nekaj, da se zaščitimo."

In spravljivo :

" Na prihodnost je torej po eni strani treba gledati optimistično, po drugi pa tudi pesimistično. Tako eno kot drugo nam pomaga."

Pa o optimistu pove nekaj slabega :

Optimist bo imel v življenju težave zato, ker ignorira negativne vidike stvarnosti, ker odriva strah in zaskrbljenost."


***

Moje mnenje je, da dr. Milivojevic  nima prav, ko misli, da lahko po njegovem samo stres,  strah in zaskrbljenost pri cloveku sprozita pravilne odlocitve in da samo to daje moci in volje za dosego cilja. Vsaj anksiozni in depresivni nismo taki, ne vsi. Strah lahko cloveka osibi, pocuti se nemocnega ob pricakovanju neg. razpleta in zato ne deluje pravilno ali sploh otrpne.

Trdi, da optimist, ki ne cuti strahu ne zaskrbljenosti, ostaja pasiven, da nic ne naredi .

To enostavno ni res ; tudi optimist prav tako lahko dela in deluje v smeri proti pravemu cilju, ceprav ne cuti strahu ne zaskrbljenosti in ne verjame v negativni rezultat.  Pac pa cuti upanje (ki ga doktor priznava), nek elan in veselje do dela! Neka skrb pa ze mora biti.

Zase vem, da ce sem res pesimisticna,  obupam. On pa misli, da mora clovek trpeti, da sploh kaj naredi, kar pa ni res. Samo nekateri dejansko delajo iz veselja in ne iz strahu in skrbi.

[ljubica]

Izrazila sem samo svoj pogled.
To ne pomeni, da je Milivojević samo slab ali samo dober.
Tistim, ki jim njegove razlage pomagajo, naj.

Osebno se težko sprijaznim z njegovim stavkom (objavljenim tudi v intervjuju v Oni), ki
glasi: "Čakale na princa, dočakale menopavzo".
Druga krilatica pa je njegovo stališče, da je fizična kazen nad otroki (on jo sicer zavije v "ena vzgojna po riti")
dobrodošla.

[martinca]

Še drugi del :

in od kod to?

Vse njegove teze so plod zatravmirane osebe okamenelega srca, ce mene kdo kaj vprasa.

K

 

Vir je intervju z njim v enem casopisu inpo netu :
 
http://uros75.blogspot.com/2010/03/custveno-zreli-ljudje-se-ne-zaljubljajo.html
 
 
Ta zdravnik po mojem mnenju izhaja iz sebe,  ko pove tudi svoj primer,  da bi v mladosti kot fant vse  storil za svojo deklico, ona pa ga je zapustila. Sam je bil razocaran v ljubezni in to mu je ocitno dalo zeleno luc za to, da danes  trdi ne samo, da je zaljubljenost nestvarna, pac pa tudi, da je tudi prava ljubezen iluzija in da prava ljubezen ne obstaja! To ni res. Sigurno obstajajo ljudje, ki se idealno razumejo in prava ljubezen obstaja! Niso vsi skup samo po dogovoru. 
 
Nazadnje pa še trdi :  " PREPRICAN SEM, DA SE EMOCIONALNO ZRELI LJUDJE NE MOREJO ZALJUBITI." Ta custva po njegovem mnenju spadajo samo v najstnistvo, ne pa v odraslo dobo!!!!   Ce  pa se zgodi v odrasli dobi, pa se on zasmeje, ces da mora bit vpliv hormonov ali druge pubertete!  Absurd kar trdi!  Ja zakaj pa se nekateri pari zaljubijo in se najdejo pri 25, 30, pri 35 letih, ko ni vpliva hormonov?? Pa pri 70 letih. V navedenih letih sploh ni nobene druge pubertete! Tip nima pojma in zanika resnico v realnem zivljenju! Vse te njegove neresnice na podlagi svojih prepricanj pa predstavlja kot resnice in ker zadnje case umirajo normalni psihiatri, bo ocitno  v tem prepricevanju lastnega neresnicnega  in pesimisticnega stalisca do partnerstva nasploh zmagal, negativec in zrtev lastnih razocaranj.

ALi je tudi sovinist, bom še videla, vem pa tudi, da otrokom odreka pravico  do normalnega otrostva brez vzgojnega telesnega nasilja!
 
Vsi samski pri 30, 38. Tako da zdaj veste. Ce ima dr. Milivojevic prav,  bomo vsi do smrti ostali sami, razen ce nas utrga puberteta pri 40.

Ker trdi, da se emocionalno stabilna oseba ne more vec zaljubiti in ker sama nisem bila zaljubljena ze od svojega 20. leta in imam danes 35 let, sem torej  po njegovem mnenju emocionalno stabilna oseba ! Jaz pa stabilna! Hahaha. Ki imam diagnozo, da sem emocionalno neuravnovesena!

Ze zaradi mene in meni podobnih, katerih zivljenjski primeri nasprotujejo njegovim budalastinam, je po moje tip skregan z doktrino psihologije.

 
Da je biti nikoli vec zaljubljen in nikoli vec cutiti nobene spolne privlacnosti do nikogar, NENARAVNO,  pa je povedal vceraj med operacijo srca umrli dr. SLAVKO ZIHERL. To je govoril na  POP TV, govoril je zadrzano in mirno. Je rekel, da ta nezmoznost cutiti karkoli do drugih ni dokaz custvene zrelosti, pac pa je tak clovek otopel ali razocaran ali kakorkoli bolan.

Koklja, to je pomemben vir, ampak nikakor ne morem najti tega, stdr. ZIHERL JE ZANIKAL TRDITVE DR. MILIVOJEVICA v cisto kratkem intervjuju samo na kratko je to odgovoril. V clovekovi naravi ni brezcutnost. 

Ker je dr. Ziherl bil tako kot drugi psihiatri solan v EU, v Luxembugu in ZDA in kaj vem kje, je predstavljal URADNO MNENJE VSEH, dr. Milivojevic pa pac fura svoj lastni zelnik!
 
Dr. Milivojevic trdi celo,  da je bilo najlazje pred 150 leti, ko so starsi otrokom nasli partnerje in je taka dogovorjena zveza prinasala sreco! Halo! Kaj pa on ve o tem, kaj je blo v srednjem veku in ce je to bila sreca? Zenske so vendare bile brez pravic in povsem podrejene moskim, samo rojevale so in trpele.
 
Dr. Milivojevic  rad razvrednosti pomen prave ljubezni, trdi, da se ji pripisuje zmotni prevelik vpliv. ok to še razumem, ce morda v resnici misli na tiste utrgance, ki se jih imenuje, da "prevec ljubijo," imenujejo se "erotomani," kar naprje so zaljubljeni in razocarani in norijo za drugimi, toda z nobenim ne ostanejo, samski pa spet trpijo.

 Ampak vse kaze, da dr. Milivojevic sploh ne govori o njih, t.i. erotomanih,  pac pa dejansko simfa cez ljubezen in da je tudi splosno clovekovo iskanje prave(ga)  moderno samo zadnjih 200 let in da gre za prevelik vpliv romanov.
ZATO je zame begativec in negativec. Taksna stalisca izhajajo iz njegovih travm zaradi zavrnjenosti v ljubezni iz mladosti.

Še nekaj o razlikah med tem, kako ljubimoski in kako zenska, zveni patriarhalno in kot da moski ne bi imeli custev :

 http://www.n-tv.si/dr-milivojevic-moski-in-zenski-pogled-na-ljubezen

ej ce bi bilo to vse res, sploh ne bi obstajale druzine!! Moski bi kar okoli oplojevali kot zivali. Pa kje je ta doktor 'gor rasel'?

In najhujse,  kar sporoca in vsiljuje kot zdravo!!! Dr. Milivojevic meni tudi, da  je fizicno kaznovanje potrebno :
 
http://pavel.blog.siol.net/category/psihologija-dusevnost/psiholosko-svetovanje/ta/dr-zoran-milivojevic/
 
 
Podobno kot Roman Vodeb, psiholog, psihopat, ker trdi, da  je :

-  tisti otrok, ki  zaradi nasilja starsev dobi poskodbe ali ki umre, zlorabljen otrok
- tisti  otrok , ki pri pretepavanju od starsa ne dobi poskodb in ne umre, ni zlorabljen otrok, pac pa samo ppretepan otrok in njegov stars ni psihopat, pac pa je samo slab stars, za katerega ni treba izreci  kazenskega ukrepa zapora niti  odvzeti otroka, pac pa mu priporociti tecaj, kako otroke vzgajati brez znasanja nad njimi :
 
http://pavel.blog.siol.net/2009/11/15/vzgojna-klofuta-in-liberalnost/
 

[matheu__]

Meni je Milivojevičevo razmišljanje blizu. Sicer ne pove nič takega, o čemer vsi pošteni ciniki nebi razmišljali že od Antisthenesa naprej. Je pa res, da je edini, ki ima možnost in jajca govort o tem v medijih 

Dr. Milivojevic je znan po izhajanju iz sebe, hudem pesimizmu in zelo hudem zavajanju posebno laicne,  ! Realist je tisti, ki je pesimist, po njegovem, pa ceprav na koncu za prekrivanje osnovnega sporocila dodaja, da "imata oba prav" (optimist in pesimist).   

Tle bom kratek. Njegov pogled je rezultat osebnih izkušenj in opažanj. Kot pogled vsakega zemljana. Zdej če predpostavimo, da je subjektivni izvor njegovih opažanj in zaključkov sporen, potem je sporno prav vsako mnenje, ki ga izusti kdorkoli, kadarkoli.

ne le strokovne javnosti, zaradi prikazovanja pesimizma kot realizma

Posluši martinca. Če človek realno in brez utvar gleda na svet pač ne vidi nič lepga. Človeška narava je in bo skoz porazna; (so izjeme sem in tja).

Nekdo samo optimist (ki iz vsake situaicje potegne tisot dobro), pa je po njegovem kao sanjac

Seveda. Ljudje, ki vidijo samo dobro v svetu in v vsaki situaciji so mi smešni in jih jemljem z veliko rezervo.  Dajem jih nekje v kategorijo objemalcev dreves 

Vse njegove teze so plod zatravmirane osebe okamenelega srca, ce mene kdo kaj vprasa. Ok to je zdaj cisto nekaj drugega : ne pustite se temu zafrustrirancu in mu vsaj ne verjemite v tem, da se osebnostno zrel clovek ne zaljubi nikdar vec in ga prav tako nihce ne zanima vec. Vsi psihiatri menijo, da je taksen brezcuten clovek bolnik brez srca, ki ne cuti vec nic, ne pa dusevno uravnovesena oseba

Običajno je, da se folk, ki nam povzroča preveliko kognitivno disonanco, demonizira.  Prasec. Šovinist. Psihopat. 

" Optimist bo imel v življenju težave zato, ker ignorira negativne vidike stvarnosti, ker odriva strah in zaskrbljenost."

V špitalu sem srečal enga ful veselga tipa, skoz za žur, skoz za hec. Pa sem ga ob priliki vprašal zakaj je v špitalu. Mi je razlagu, da ma že več poskusov samomora za sabo. Sem bil šokiran. Pol sem pa začel razmišljat. Maš en folk, ki se jim v življenju ne zgodi nič posebnega. Vse jim je šlo gladko. Super stari, super otroštvo, lepe ocene, športniki, faks, služba, družina. In tko furajo čez lajf, kot da je vse kul in sladko. Pol sem jim pa res kaj zgodi, kak hud šit; se žena loči in gre z drugim, smrt otroka, bolezen partnerja, itd...pol se jim pa odpelje,...ker pač niso vajeni. Ker jim je blo skoz luštno in jih je lagodno življenje naučilo, da se skoz sam lepe stvari dogajajo. Kur*c.
No nekaj časa nazaj sem srečal sošolca iz OŠ; firma, ful keša, ženska. In mi je zaupal, da je tud on bit tik na tem da se ubije. En folk je nepripravljen na šit.

" PREPRICAN SEM, DA SE EMOCIONALNO ZRELI LJUDJE NE MOREJO ZALJUBITI."

Ok, to naj bi bla njegova najbolj sporna izjava.
Glej popolnoma zaslepljene nore zaljubljenosti v odrasli dobi ne morš pričakovat. Noro zaljubljen najstnik od svojega fantazmatičnega objekta (pri čemer, realna deklica v katero je zaljubljen, nima za njega prav nobene veze), pričakuje izpolnitev svoje biti na vseh ravneh. Zato taka intenziteta, ne? Evo take zaljubljenosti - če si kolkertolko pametna in zrela - v odrasli dobi ne pričakuj.

[martinca]

Seveda. Ljudje, ki vidijo samo dobro v svetu in v vsaki situaciji so mi smešni in jih jemljem z veliko rezervo.  Dajem jih nekje v kategorijo objemalcev dreves 

Ja saj so res, saj to ni prav. Ampak on to za pesimista to ne rece in to me moti.  Ta pa je po njegovem vredu ali boljsi. Oba sta po moje nerealna, on pa pravi, da je pesimist realen.

Običajno je, da se folk, ki nam povzroča preveliko kognitivno disonanco, demonizira.  Prasec. Šovinist. Psihopat. 

Kaj?    No, nisem takole zmerjala, samo te osebe sama laik kot sem, ne ocenim kot kompetentne. Vsega novega pa res ne bom sprejela kot zdravo za gotovo. Ni vsaka slavna knjiga kurir resnice. Ta njegova resnica bo propadla, ko se bo v starem dohtarju zgodil kak premik  in se bo kljub prepricanju v svojo custveno  stabilnost v nekoga zaljubil. Upam da  bo zaradi slabe vesti  zaradi povzrocene skode mnogim javno vsem povedal, kako hudo ga je lomil in da ljubezen ne pozna casa  in  so njegove trditve iz knjige sporne. Naj takrat prizna, da je s knjigo sicer mnogo zasluzil, vendar se naj vsak raje ravna po sebi in namesto njegovim trditvam raje verjame vase ter daje prostor  vsem moznostim brez vkalupljanja, kaj je normalno in kaj ne in kdaj ne.

Ok, to naj bi bla njegova najbolj sporna izjava.
Glej popolnoma zaslepljene nore zaljubljenosti v odrasli dobi ne morš pričakovat.
Evo take zaljubljenosti - če si kolkertolko pametna in zrela - v odrasli dobi ne pričakuj.

Nic ni dokoncno zabito razen recimo krsta, ko si v njej mrtev.
Pametna pa zrela itak nisem, ampak nezrela, imam celo izvid. 
Ok na sreco jaz ne pricakujem nic.

Res tudi sama verjamme v glavni vpliv hormonov in mladosti... Ampak se zgodi drugace, npr. moja 69 letna sorodnica  se je po nekaj letih vdovstva zatreskala  na novo in imela na starost prijatelja za v druzbo, romanticno prijateljstvo, prava romanticna ljubezen je to bila, ne mores verjet!  Nekje do njenega 80.  leta se je pa odljubila, on pa se ni nikoli. On  jo je imel rad vse do smrti, nista skup zivela (mogoc e zato, ker nista bila en drugemu vsak dan dostopna?)  Še takrat, ko je ze pristal na zaklenjenem oddelku za dementne v domu upokojencev in tam druge poduceval, da nismo vec v  Jugoslaviji, pac pa v samostojni Sloveniji, me  je tam pri njem na obisku par dni pred smrtjo spraseval po njej, ceprav je mesal vse stvari in niti mene ni vec spoznal! Vprasal me je,  ali  'kaj vidim  tisto  lepo zensko z imenom iz kraja tega in tega...., kako se ima?' Je pa pozabil, koliko ima moja sorodnica otrok in je vprasal tud, ali ima kaksnega moskega.
Torej  gre ocitno kadarkoli! In poleg tega se drugi psihiatri z njim ne strinjajo - zato se tudi jaz ne glede emocionalne stabilnosti.

[koklja]

Hvala Matheu, si odgovoril namesto mene.

Sama sem ga spoznala povsem v drugi luči, tako privatno kot po strokovni plati. Končala sem tudi triletno šolanje pri njemu iz TA in si pridobila naziv TA svetovalka (čeprav ne vem, kaj bom z njim , no referenca pri razpisih je  
Meni in izgradnji oz popravilu moje osebnosti, je to šolanje izredno pomagalo. Milivojeviča moraš dvakrat ali trikrat prebrati in dobro razmisliti....potem vidiš, kaj je hotel povedati....Kolikokrat sem bila jezna na njega in sem šele zvečer zaštekala, kaj mi je hotel povedati.....
Skratka, zame je izjemen človek in strinjam se z njegovimi razlagami različnih čustvenih stanj...
Vsak ima pa svojo izkušnjo.

K

[Sinuska]

" PREPRICAN SEM, DA SE EMOCIONALNO ZRELI LJUDJE NE MOREJO ZALJUBITI."

Ok, to naj bi bla njegova najbolj sporna izjava.
Glej popolnoma zaslepljene nore zaljubljenosti v odrasli dobi ne morš pričakovat. Noro zaljubljen najstnik od svojega fantazmatičnega objekta (pri čemer, realna deklica v katero je zaljubljen, nima za njega prav nobene veze), pričakuje izpolnitev svoje biti na vseh ravneh. Zato taka intenziteta, ne? Evo take zaljubljenosti - če si kolkertolko pametna in zrela - v odrasli dobi ne pričakuj.

Meni se to še vedno dogaja. Zato sem se začela na vse kriplje izogibati stikom z ljudmi, ki so mi simpatični. (pa tudi nasploh manj ven hodim) Tako se zaščitim pred tem, da se ne zaljubim. To mi gre na živce. Po drugi strani si v težki situaciji, v kakršni sem, pa zelo želim, da se mi končno že zgodi kaj lepega, zaradi česar se splača vztrajat.
Zavedam se, da imam na tem področju veliko dela, saj se obnašam kot najstnica. Po drugi strani se pa zdaj ukvarjam z veliko bolj eksistencialnimi težavami in tega področja še ne morem reševati? (Maslow me ščiti pred propadom?)

Morda sem jih pa zdaj končno dobila dovolj po piii, da se bom morala kontrolirati, če bom želela srečno in mirno živeti.

[matheu__]

Ze zaradi mene in meni podobnih, katerih zivljenjski primeri nasprotujejo njegovim budalastinam, je po moje tip skregan z doktrino psihologije.

No, to o čemer govori milivojevič res ni nič novga v strokovnih krogih; že ene 50 let  Je pa res, da Milivojevič tko mal bolj dramaturško in zapretiravano formulira zadeve. Verjetno zato, ker je danes pač to edini način, da te ljudje slišijo.

sinus:

[Sinuska]

Sej vem, da si tako prijazen, da mi boš še ubesedil tole. (sem le jezikoslovec in tako razumem svet) 

[martinca]

Matheu, nisem emocionalno stabilna niti zrela, a se vendar ne zaljubim. Pa bi se po njegovem  morala. To sem mislila. Mogoce zato, ker sem anksiozna al kaj.

Vidim pa, da dr. Milivojevica zelo cenite, imate ga radi. Jaz pa premisljujem in presojam le posamicne stavke    Mogoce pa sem prezahtevna?  Vzamem malo nazaj in ne bom ga okoli simfala, velja?  
 

Ta pa je dobra : "Cakale na princa, docakale menopavzo."   Pa je res. Še pri 60 verjamejo in cakajo.

[Slavka]

Pa je res. Še pri 60 verjamejo in cakajo.

...kdor čaka, dočaka...Najslabše je obupati... 

Meni je Milivojević car...