Vztrajati ali zamenjati?

[Ale]

Pozdravljeni

Sem bolj ali manj nov tukaj, čeprav berem vas pa že vsaj pol leta in moram reči, da se tu veliko novega in koristnega izve pa tudi lažje ti je, ko veš da nisi sam. Sicer pa sem se komaj spravil k pisanju, sem se moral malo prisilit, mogoče tudi zato ker moja diagnoza(shizoafektivna motnja) ni ravno tako pogosta kot nekatere druge.  Pa da ne bom preveč bluzil preidimo k situaciji.
      Že približno pol leta hodim na psihoterapijo(KVT), v začetku vse lepo in prav. K psihoterapevtu sem prišel brez kakršnihkoli pričakovanj in po dveh terapijah sem se počutil naravnost fantastično, poln upanja in pozitive, da mi bo v prihodnosti šlo dobro, da se bom zaposlil in dokončal šolanje, ampak potem po tretji ali četrti nisem več občutil takega napredka kot prej(sprijaznil s tem da mi je malenkost slabše) in sem si rekel saj to je verjetno normalno, da imaš neke krize.
      Nadaljevalo se je s temi krizami, le da sem od tu dalje imel občutek, kot da na nek zahrbten način padam. Kasneje ko sem se že odločil, da grem delati, pa si zaradi težav premislil, sem se počutil še slabše. Sedaj se pa to padanje kar nadaljuje in sem že malo depresiven in če ne bom ukrepal bo šlo samo še navzdol.
     
Depresiven sem kak mesec. In do določene mere sem izgubil tudi zaupanje v psihoterapijo ali pa vsaj v KVT.

Zdaj pa ne vem ali je to običajno, da kljub temu da hodiš na psihoterapijo iz odličnega počutja padeš v neko blažjo depresijo? Je to del zdravljenja ali enostavno zaradi nezaupanja KVT ne učinkuje več? Je problem to da imam previsoka pričakovanja? Ali je vreme kriv? Sem sam kriv ker premalo delam na sebi? Ali zamenjati psihoterapevta ali vztrajati?

Ln




   

[masi]

Pozdravljen,


...padci in vzponi so sestavni del življenja. Prav tako pri naši motnji. Ja skozi proces terapije se počutje seveda lahko poslabša saj se soočamo s stvarmi, ki nam predstavljajo stisko in jih je potrebno razrešiti. Nobena terapija ni čudežna palčka. Koliko terapij imaš za seboj? Na koliko časa? In te tehnike je potrebno vsakodnevno vaditi, da jih osvojimo in da te spremembe zaznajo naši možgančki. Pri naši motnji je potreben čas in žal ne gre čez noč, niti čez nekaj mesece ne. Da pa se in zato kar pogumno vztrajaj na svoji poti....

masi

[trzinka]

Se strinjam z masi. KVT ni čudežna tabletka, ki odpravi težave, ampak moramo sami delati, ponavljati vaje in to lahko traja in traja, dokler se nekega dne ne zaveš, kaj delaš prav in kaj narobe.
Za depresijo so pa potrebni ADji, posvetuj se s psihiatrom, če traja že dlje časa.....In, ja, tudi veliko dela na sebi. Sproščanje, druženje, šport, branje, konjički........

Samo vztrajen moraš biti

[Ale]

Živjo

Najprej hvala za odgovora masi in trzinka.
Včeraj po objavi sem se počutil, kot da je tonsko breme padlo z mene. Tako da mi je zdaj kar malo lažje.
Ja potrebno bo še malo več dela na sebi, sicer pa, kaj si vi sploh predstavljate pod delo na sebi, razen tega da prebiraš literaturo, športaš, se družiš, kaj se kar usedete in si rečete "ja zdaj bom pa en problem rešil", ker pri meni ne gre tako, pri meni je tako ko se posvetim samemu sebi potem nekako počasi pridem, kot je že ena punca na tem forumu napisala, do nekih spoznanj.

Ja psihiatru bom pa v vsakem primeru opisal svoje težave.

Na terapijo pa hodim 1× tedensko.

Uživajte 

[trzinka]

Vse to, kar si naštel, je zelo pomembno.., delo na sebi.......psihoterapije ti dajo veliko za razmišljat, dobiš smernice kako naprej, kako se odzoveš, kako odreagiraš, kaj je OK in kaj ni, da se sprejmeš takega kot si......Fajn je, da se posvetiš samo sebi, da začneš uživati, se sproščati (si privoščiš masažo, jogo...), nabaviš si CD globinsko sproščanje in delaš vaje vsak dan, spremeniš stvari v življenju, ki so te prej ovirale...., počasi spoznaš , da se imaš rad in da si nekaj vreden, da je življenje lepo, si ga takega naredimo, začneš se zavedati samega sebe. ......Spreminjanje sebe in delo na sebi je dolgotrajen proces, vsi to zmoremo 

[tiranozaver]

Pozdravljen Ale,

si že videl tale članek: http://www.kuro5hin.org/story/2003/4/11/4127/09278 ? En tvoj sotrpin opisuje svoje izkušnje.

Zelo banalen objektiven razlog za padce je koledar. Dnevi so kratki, svetloba izgine že ob petih (če sonce sploh posije skozi oblake), mraz, sivina ... ni ravno prijetno. Marsikomu se počutje občutno poslabša, psiho delavci pa postanejo polno zasedeni. Da te "potolažim" - najhujše šele pride, in sicer januarja (in začetek februarja, če ne bomo spet fasali zgodnje pomladi). Ne pravim, da je to edini razlog za tvoje trenutno slabše počutje (itak si glavnega že sam napisal). Premisli pa, koliko je ta "zimska depresija" prispevala k celotni sliki.

Delo na sebi bi moralo biti vodeno preko psihoterapije, sploh glede na to, da delaš po KVT. Ta šola da ogromno na razne aktivnosti/tehnike, ki jih je treba prakticirati. Poleg tega, kar si napisal ti, spadajo tja še razne "domače naloge", dnevniki, planiranje, izpostavljanje, vaje za sproščanje, opazovanje sebe skozi teden ... ni da ni. To, da bi se usedel in si rekel "zdaj bom pa en problem rešil" pa ni v repertoarju KVT. Mogoče pri kakih analitikih, ampak ti tiči se običajno itak izgovarjajo na "bo trajalo 3-10 let, preden bo kak napredek".

Glavno pa je, kot sta že trzinka in masi rekli, da terapija ni čarobna paličica, ki bo tebe spremenila. Terapija je samo opora oziroma "okvir" za spreminjanje samega sebe. Brez lastne udeležbe žal ne gre. Vendar pa si to vmes verjetno že sam (deloma) spoznal - to nekako čutim, če primerjam "ton" tvojega prvega in drugega sporočila.

Drži se!

[Ale]

Hvala trzinka.

Sem ugotovil, da nekako preveč polovičarsko delam na sebi, vsaj kar se tiče branja in da se moram bolj posvetiti knjigi. Saj začeti delati na sebi meni ni tako težko, samo problem je potem vztrajati iz dneva v dan, sploh če vidiš da ni nekega efekta, ampak mislim, da si je potrebno najti stvar ki ti ustreza. Knjige in dnevnik recimo mi, bo pa potrebno še kako stvar dodati.

Hvala za članek tiranozaver. Ne, nisem ga še prebral, vsaj v celoti še ne, ga bom pa vsekakor in upam da najdem kaj uporabnega zase. Sem že iskal po netu o moji bolezni pa nič pametnega našel, res zlo malo piše o tem. Tko da še enkrat hvala.
Ja sigurno je pa tudi malo na vremenu, že lansko leto me je malo zvilo ob tem času.

Da te "potolažim" - najhujše šele pride, in sicer januarja (in začetek februarja, če ne bomo spet fasali zgodnje pomladi).

Ja vem ja, 22.januar ali pa tam nekje je tisti najbolj depresiven dan, vsaj tako so ocenili, ne vem pa če res to drži, malo najbrž že.

Lepo se imejte