Brez energije in ponovno depresija, vedno hujša

[noname1]

Verjetno se me spomnite...

Zadnjih nekaj mesecev je bilo solidno... Ampak spet me napada depresija in pomanjkanje energije.

Večkrat se počutim otožnega, nesposobnega za nič, sekiram se za male napake, delujem zmedeno, šibajo mi (negativne) misli po glavi, naredim notranjo štalo zaradi banalnih stvari.

In še najhuje... Brez energije. Manjka efektov, odzivnosti. Včasih še berem težko, kot da bi bil malo omotičen. Ne spomnim se kdaj sem se nazadnje zbudil spočit. Vedno težko vstanem.Toda sprašujem se zakaj???

Nisem svetnik zdravega življenja, a vseeno:

- Kadim ne dosti
- Pijem zelo malo in redko
- Pazim na hrano
- Spim dovolj, resda ritem ni najbolj urejen
- Ljubim in sem ljubljen
- Pijem veliko vode

Seveda ni direktnega odgovora zakaj, toda ima kdo kakšno idejo? Se vam zdi, da je lahko depresija končni in na nek način edini odgovor?

[upika]

Tudi jaz si zastavljam enako vprašanje o vzroku in se najdem v točkah, ki so naštete.

Vseeno pa mislim, da gre za nezadovoljstvo s trenutnim stanjem v življenju in strahom za prihodnost.
Menim pa tudi, da veliko pripomorejo "negativne" izkušnje iz preteklosti, ki izbruhnejo kasneje v življenju.

Kaj menite drugi?

[noname1]

Da to ni nič novega.

[Slavka]

Noname1 

Ja, depresija se zna ponavljati...žal. In seveda vpliva na tvoje psihično in fizično počutje s simptomi, ki jih opisuješ.

Ali si trenutno v kakšnem stresu? Spremembah? Tudi "lepe" stvari znajo namreč včasih na nas vplivati tako, da reagiramo z depresivnim razpoloženjem.

Ali jemlješ oz. si jemal kakšna zdravila?

Vsekakor ti svetujem, da si do sebe strpen...da si ne nalagaš preveč obveznosti...da se organiziraš "po urniku".... da si telesno aktiven.... da uživaš dovolj (zdrave) hrane....da dovolj spiš .... da se prepustiš ljubezni .... da se družiš s prijatelji.

Še tole mal "preštudiraj", če lahko:

http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=898&Itemid=84



Tudi to obdobje bo minilo...pomlad je namreč že "za ovinkom".   

[noname1]

Ja, sprememba je lahko začetek študijskega leta+nekaj mesecev z mojo ljubeznijo.

Večkrat ste zgodi, da iz banalne stvari naredim cirkus. Recimo če kaj pozabim vzeti, padem v afekt, sebe zhačnem kriviti kakšen da sem, zgubim stik z razumom.

Te datoteke so kar dobre. Res brihtno: VČasih si je bolje zastaviti manj obveznosti, da ne prebudiš ponovno stanja. Potem narediš samo še verižno reakcijo.

[Slavka]

Noname1

Ja, sprememba je lahko začetek študijskega leta+nekaj mesecev z mojo ljubeznijo.

...čisto možno, kajti včasih res ne rabimo "veliko", da se začnemo znova pogrezati v depresijo.

Večkrat ste zgodi, da iz banalne stvari naredim cirkus. Recimo če kaj pozabim vzeti, padem v afekt, sebe zhačnem kriviti kakšen da sem, zgubim stik z razumom.

Jp, nas je več takih  ... čeprav prav gotovo ne izgubiš stik z razumom. 

Glej, če se ti vrednotiš po tem, da si "kao" nezmotljiv, da si dober le takrat, ko vse narediš brez napak, v roku...se kaj hitro zgodi, da se ob kakšni "napaki" zasekiraš do amena. 

Zavedaj se, da smo samo ljudje .... in ljudje se motimo....smo nepopolni...  Vsakemu se kdaj zgodi, da kakšno stvar pozabi...uniči....zafrkne...pa to ne pomeni, da ni kot človek ok.  Vsak ima svoje pomanjkljivosti, pa seveda tudi dobre lastnosti, zato raje poudarjaj slednje, medtem, ko pomanjkljivosti vzemi kot "nujno zlo" in ne dovoli, da te določajo, kot človeka. 

Ne dovoli svojim mislim, da upravljajo s tabo...povej jim ti, kdo je šef. 

[noname1]

Stik z razumom izgubim kratkotrajno-v afektu.

Ja tole "vsak človek dela napake"... Odvisno koliko. Imam momente ko se počutim kot slon v trgovini s porcelanom zaradi obilice napak. To potem ni več zgolj "napaka", ampak nezanesljivost kot oseba. No kje je meja? Ne vem.

Nekdo, ki dela recimo v strežbi. Zjutraj zamudi, razbije 3 kozarce, zameša kdo je kaj naročil, ima narobe preštet denar... A lahko za tako kelnarco rečemo, da je zgolj človek in dela napake???

Spomnite se ko ste imeli kakšno storitev kako ste pizdili?

[Slavka]

Nekdo, ki dela recimo v strežbi. Zjutraj zamudi, razbije 3 kozarce, zameša kdo je kaj naročil, ima narobe preštet denar... A lahko za tako kelnarco rečemo, da je zgolj človek in dela napake???

Jp...kaj pa naj rečemo, da je? Smo imeli celo mi eno tako v našem baru zaposleno... 

Spomnite se ko ste imeli kakšno storitev kako ste pizdili?

Eni pizdijo že za čisto malenkostne stvari...drugi se pa tudi velikim nerodnostim smejijo....odvisno, kakšen človek si. 

[noname1]

In koliko delodajalcev bi imelo tako zaposleno, ko pa lahko najdejo veliko takih, ki delajo manj napak? Nom gotovo razumeš poanto.

Nekdo, ki pozabi vodo potegnit po 10 letih glih tako dela napake kot ta kelnarca.

[MucaMaca]

Nekdo, ki dela recimo v strežbi. Zjutraj zamudi, razbije 3 kozarce, zameša kdo je kaj naročil, ima narobe preštet denar... A lahko za tako kelnarco rečemo, da je zgolj človek in dela napake???

Jp...kaj pa naj rečemo, da je?

 

Saj ni treba, da se vse tolerira, in da vsakič odmahnemo z roko, če recimo vidimo, da nekdo "napake" dela zanalašč in mu ni mar. Če pa ni tako, kaj boš?  

[kinto]

noname1, jaz sem tak, da sem v večini stvari bolj štorast in nespreten. pa tudi splošno nerazgledan, folk se pogosto čudi, česa recimo ne vem. vendar pa sem v tistem majhnem odstotku stvari, ki jih obvladam, res odličen, to si upam trditi. tam razturam in pustim večino krepko za sabo.

in jaz mislim, da je pri tebi podobno. si malenkost "drugačen" od povprečnega človeka, zanimajo te drugačne stvari, zato tudi nisi ravno tuki, da bi počel "običajne" stvari, kot večina. sem pa prepričan, da si v določenih stvareh pravi genijalec in razturaš. pa sej veliko bereš te genije in to.. kot vidiš, jih je bila večina totalnih debilov za določene stvari, na svojih področjih pa nadnaravni, superhumans.

torej, namesto da razmišljaš, kaj bi lahko delal, ker si tako štorast, raje pejt sprobat, da malce zaposliš um, da ne boš toliko razmišljal takih stvari.

je pa tud ful odvisno od tvoje reakcije, na, recimo temu spodrsljaj. če boš ves zasekiran, izpade vse 3x hujš, kot če se boš nasmejal ali se celo sam iz sebe malce pohecal.

[moonica]

Večkrat ste zgodi, da iz banalne stvari naredim cirkus. Recimo če kaj pozabim vzeti, padem v afekt, sebe zhačnem kriviti kakšen da sem

mogoče zato, ker tko reagiraš, nardiš pol še kako frko ... če se zasekiraš oz. razjeziš na sebe, ko se ti razbijeta dva kozarca, ti pol padejo z rok še trije
ne vem ... razmišljam ...


si bil pa zdej nekej časa ok po moje res zato, ker si se zaljubil in ponavadi itak takrat 'poniknejo' težave, čez par mesecev pa pridemo nazaj na staro stanje ... tud pri meni je blo neki takega takrat pred leti ... cca. pol leta vse ok, pol pa spet pride na dan 'staro počutje'


si razmišljal, da bi šel na pogovor do svoje psihiatrinje?

[majč]

če te zafrkava serotonin, pa da zaradi tega že trpiš, pa šla sama na kako pol letno kuro AD-jev ali eno letno, po doktrini pač. če želiš delovati preventivno, da do težav ne pride pa glej malo prehrano od omega 3 naprej. gibanje - obvezno, tek, hribi, itd. spravi se že! če imaš težave, boš moral narediti več zase, kot narediš doslej. tko to gre.

če nočeš ad-jevi imaš še vedno na voljo neke zeliščne pripravke iz šentjanževke in drugih zadev imenovane DEPRIM, ki jih kupiš v lekarni, poskusi to in gibanje. steraj se. in delaj na avtosugestiji, verjemi in si prigovarjaj, da boš uspel in boš. ker te to dvogne. govori si o tem, da ti gre na bolje, zapisuj takšne misli, boš videl, kako si boš sam spredprogramiral izhod iz depre.

kjer je volja tam je pot, volja pa je vprašljiva zadeva ravno v depri. tudi če ni volje se loti in bodi ponosen in proslavi vsak manjši korak in uspeh v prizadevanju, kar ti bo vlilo dodatne energije, boš videl. se moram naučit samega sebe pohvalit in spodbujat. lahko s pisanjem dnevnika, tako da postaneš svoj največji zaveznik.

drži se.

tisti predlog z uvedbo AD-jev vzamem nazaj. prvo preizkusi vse ostalo, potem šele farmakoterapijo

maja

[Liber]

Sprijazni se s samim sabo. Samo tako lahko najdeš svoj mir in zdravje.

Nehaj poizkušat bit nekaj kar nikol ne boš, nekaj kar misliš, da moraš bit. Nihče ne "pade" nazaj v depro, ampak je to zgolj "wake up call", da nehaj fejkat oz izkrivljat svojo realnost.

 

[jazzjazz20]

ale, pridi na skupino...te čakamo

[noname1]

Hvala vam za odgovore

Kinto, morda... Je nekaj takaj takega tudi pri meni. Zdi se mi, da obstajajo stvari, ki bi jih uspešno delal. Oziroma, da že obstajajo. Štorast sicer znam biti, ampak želim osnovne stvari delati brez večjih napak. Dobro, kelnar ne želim in ne morem biti, lahko pa znam sam naliti čaj brez polivanja.

Glede zaljubljenosti. Niti jaz, niti moja se nisva zaljubila. Pa kljub temu se imava lepo in čutiva prijetne stvari in kdaj tudi manj prijetne. Tako da s tem, ko sem spoznal njo, ni bilo glede tega nič kaj revolucijonarno novega, je pa veliko lažje, saj nisem sam.

SI pa dala točen odgovor. Ja, točno to je. Večkrat imam v glavi "moram" in potem naredim še več napak.

Ad-je bi bilo super jemati. Ja, želim kmalu spet obiskati svojo zdravnico. Ne razumem pa ljudi, ki a priori odklanjajo ad-je, z argumentom, da je to "nenaravno" in "kemija". WTF? Tako da komaj čakam ad-je. Ko sem jih jemal so bili super.  Sicer zadnje mesece tudi gibanje uvajam, kar se gotovo sliši smešno.

Skupina... Ob torkih me ni dol. A bomo videli kako bo ko bom. SI želim še priti na obisk.

[moonica]

kako to misliš, da se nista zaljubila? sta se kar tako odločila oba, da pač bosta skupaj, da bosta par? kolkor mi je znano se imata skupaj super, čutita nekaj več kot prijateljstvo ... saj ni treba, da si ves zgubljen in noriš in nič ne slišiš in nič ne ješ, da lahko rečeš, da si zaljubljen. 
zate je bila velika sprememba, sprememba na bolje ... ni več tiste osamljenosti itd., zato je čist možno, da je te mesece počutje blo ok prav zaradi vajine veze.

zakaj nekateri odklanjajo ADje? jah, sigurno je več razlogov ... se mi zdi pa super, da ne pose človek kar takoj po kemiji, če se da mogoče pomagati kako drugače. odvisno od posameznika, odvisno od težav itd.

[noname1]

Saj če se ne zaljubiš, ne pomeni, da ni nikakešnjih čustvovanj. So bila in so še. Zakaj pa sta zakonca po dvajsetih letih skupnega življenja še vedno skupaj ko pa že zdavnaj nista več zaljubljena? Saj razumeš, kajne.  Prišlo je do simpatije zaradi stvari, ki so nama skupne in seveda tudi do kakšnih stvari, ki nama še zdaj niso všeč na drugemu. A je bilo skupnih stvari dovolj.

Zakaj pa naj bi bila "kemija" zadnja stvar? Saj je celo telo narejeno na osnovi kemije. Metabolizem, rast, razvoj, kemični dražljaji, sinteza tkiv... Vse to so zgolj kemični procesi. Recimo enačba dihanja iz osnovne šole: C6H12O6 + 12 H2O -> 6 CO2 + 6 H2O. Kaj je to drugega kot kemijska reakcija brez katere ne bi mogli živeti?

[martinca]

Noname, jaz pa ne verjamem v stanje depresije brez razloga. Tu je moral bit nek sprozilec, ali pa si se zacel spet z drugimi primerjat, sebe videti kot slabsega in to te zamori. Tudi v dolgcasu vedno pridejo slabe stvari pred oci.  Nekaj te tare, nekaj ti jemlje moci, kaj je to? Nisi še cist brez moci, tisto odpravi!

Ali si kje mogoce ustavljen in ne mores naprej? Ali si se cesa lotil in se je porusilo?  Vse je vredu, si zdrav in ljubljen. Pa si tudi uspesen?  S cim se trenutno ukvarjas in kaksni so kaj tam odnosi, mogoce kriticni? V primeru stagniranja pa malodusje ni nic cudnega, posebej znacilno za nas, brezposelne, ampak se navadis in potem kopljes naprej... Pocakaj da te mine, saj se bodo obnovile tvoje moci!  

Pa ce delovno okolje ne pase, tudi to je prava mora... Uspeh v izpolnjevanju solskih in delovnih obveznosti dviguje, neuspeh pa pocutje poslabsa v stanje brez moci. Vem da je to splosno znano in jasno, ampak ene res totalno zamori in cisto prevec, ker 'morajo bit najboljsi'... Nekje je vzrok, sam ves kaj, morda si ze pozabil, kaj je bilo tisto, preko cesar nisi mogel it, tisto, tik preden se zdaj pocutis tako nemocnega ?    Nekaj te je potrlo. In kako si trenutno, kako ti gre?  Vse najbrz ni v pomanjkanju soncne svetlobe!

[martinca]

Jaz sem se iz svoje muke resila s pomocjo prehranskih dopolnil. Imela sem zahteven poseg kolena in tezje okrevanje. Pahnilo me je v obup in hud strah potem na fizioterapijah, komaj se se tega losala, stres. In psihicna izcrpanost zatem. Zgodilo se mi je to zato, ker nisem bila niti fizicno niti psihicno pripravljena na prisilno nenehno lezanje in mirovanje, premikanje po cm, spravljalo me je v obup. In sem spet padla nazaj v ze preziveto depresijo iz davnih casov, v obcutke megle, praznine, vecnosti in zapuscenosti. Pa kaksen mukotrpen obisk.  Hrane so mi prinesli, drugace je bil cel dan in celo noc samo prenasanje bolecin predvsem v krizu in stegnu ze spet . Pa lezanje na hrbtu. Tudi sedenje me je bolelo!

Pa macke mi domaci niso pustili videt k meni, ces zaradi dlak, sama pa si po stopnicah dol ponjo nisem mogla it, da bi jo crkljala, no potem pa jim je  le sama  vcasih usla in se prisla gor k meni na kavc malo cartat.  Mislila sem, da tega ne bom prezivela. Vsak dan sem spila 5 do 6 litrov vode in še vedno sem imela nenehno suho grlo in še danes imam razpokane ustnice . Kot da se mi je zivljenje ustavilo v trpljenju in zares sem morala za vedno opustiti nekatere nacrte , kar me j zelo prizadelo, povedali so mi, da ne smem vec tect ipd.

 Po vec kot 3 tednih konec telesne bolecine.  Ker pa je  moje psihicno pocutje  ostalo  še vedno malo zatravmirano , sem jemala 1 mesec in pol dodatke.

Najprej sem 6 tednov za izboljanje psihicnega in fizicnega pocutja jemala :
- po 2 kapsuli dnevno Ribamed 1000
 - 2  tbl. dnevno B Complex od Krke za zivce in za boljso voljo (to sem jemala samo 3 tedne).

Zaradi hrustanca in boljsega celjenja mi je  fizioterapevtka svetovala Ribamed 1000, ces da pomaga preprecevati prehitro propadanje hrustanca in da boljse celjenje.  (vzemi slovensko firmo, ne kupovat ameriskih )

Zdaj pa jemljem samo po 1 kapsulo Ribamed1000 dnevno. Prroti mastni krvi in za zdravje srca in ozilja in JE zame cisto prav, ker nic ne sportam vec.  Isto kot da bi pojedel vsak dan eno veliko morsko ribo. Pri mladini je vseeno bolje po 3 mesecih jemanja nareiditi kaksen mesec ali 2 meseca prekinitve, ker mocno zniza vsebnost skodljive mascobe in lahko prevec zvisa vsebnost zdrave mascobe! (ni nevarno, pa vseeno.)


Pocutim se dosti bolje, bolj skladna s seboj, ne vem kako naj povem to. Nisem ista. Boljse mi je. To ni samo sugestija zaradi olajsanja po operaciji, saj me je ze  marsikaj v zivljenju bolelo ; pa sem praviloma ostala še cele tedne v depresijah potem! Zdaj tega ni!  . Celo obcutek varnosti in nekaj volje sem dobila za moje zivljenjske nacrte