.... z otrokom se je potrebno pogovarjati zelo odkrito in razumevajoče. Otroci pa svoja čustva obvladuejejo počasi, psotopoma razen če ne gra za kakšno vrsto motnje (avtizem,...).Otrok mora ob izbruhu jeze, tegote... imeti možnost umika, imeti možnost časa za izbruh... in šele potem rešujemo.
Tudi sama delujem po tem, da se z otroci vedno pogovorim iskreno o vsem,
povem kaj mislim, čutim, doživljam in vse to se tudi z njihove strani vrača k meni.
Vzajemna odprtost, vzajemno sprejemanje in razumevanje.
Predvsem jih učim kako se soočati z lastnimi čustvi.
Kako znati sam sebe pomiriti, bodriti, razumeti ...
Vsako čustvo, ki se poraja ima svoj namen ... in prav se mi zdi,
da jih otrok lahko začuti, izrazi in se skozi njih uči o sebi in o življenju.
In kako nezdrave so npr. besede straša "tako lepa punčka si ... pa se ja ne boš jezila"
