dobro, potem pusti, da gre ta zgodba mimo. hec je pa, da ti ostajaš sam s seboj in da bi bilo fino, če se naučiš nekega asertivnega vedenja, da pa se ti zadeva ne bi ponavljala v naslednjem odnosu. zato je DNK v redu stvar, res. ful lahko zrasteš, če se tega učenja lotiš kot izziv in ustvarjaš boljše in bolj harmonične odnose.
glede tega, kaj drugi naredijo na odnosu z nami, na to nimamo neposrednega vpliva. fino pa je, da imamo čisto vest, da smo sami ravnali dobro in prav in da se psoledično lahko cenimo in smo pred sabo pomirjeni. in jaz tako gledam. ne bom se obremenjevala za ljudi, ki iz mojega življenja odidejo, ker želim prihraniti energijo raje za tiste, ki jim je mar in bodo ostali.
Vedeti pa moramo, da odnose soustvarjamo in da smo notri 50-50%, kar pomeni, da moramo znati sklepati tudi kompromise. s pomočjo pogovora ubesediti stiske, želje, potrebe. če je patner pravi, bo slednje razumel in vzel v zakup. morda se ne bo vedno zgodilo vse po naše oziroma gotovo se ne bo, ker tu niso le naše potrebe, pogledi, itd. fino pa je, da povemo, kako mi vidimo, drugi pove, kako on vidi, potem pa vsak zase pove, kaj je pripravljen storiti in kje se prilagoditi in kje pač ne. če smo dovolj kompatibilni in če čutimo dovolj ljubezni do nekoga, da nam je mar in bomo vztrajali, čeprav ne bo vedno vse samo po naše itd. potem ima odnos prihodnost, sicer pa si rečeš, v redu pa na svodenje. zato pa res ni lahko najti partnerja, ki bi nam dovolj ustrezal, da bi zmogli odnos ohranjati in obdržati. ej DNK in TSV (treningi socialnih veščin) so baje super. go for it!

maja