Razdražljivost

[Kruger]

Niti nisem več tako nov na forumu. Me pa zanima, v katero skupino motenj sodi razdražljivost? Pri meni ta še posebej pride do izraza pred slabim vremenom.

[OLJA]

Nisi edini ki ga to muci. Mene razdrazi se viliko stvari , se posebno ce vem da ne morem nic storiti.
Potrebno je preusmeriti misli na kaj lepega.

[Kruger]

Kako pa nadzirate jezo? Namreč predvčerajšnjim sem pod močnim vplivom čustev na zelo vulgaren način eno prijateljico poslal v tri pisane marjetice, sedaj mi je pa malo žal. 

[Slavka]

Kako pa nadzirate jezo? Namreč predvčerajšnjim sem pod močnim vplivom čustev na zelo vulgaren način eno prijateljico poslal v tri pisane marjetice, sedaj mi je pa malo žal. 

Pri korak...opraviči se ji. 

[Kruger]

Saj vem, toda problem je v tem, da nikakor ne morem preko svojega ponosa, da bi to storil. Že odkar pomnim, mi je to pod častjo.

[MucaMaca]

Torej se odloči, kaj je več vredno - tvoja čast in ponos ali prijateljica?

Človek z opravičilom ne izgubi prav nič časti, kvečjemu je to častno dejanje. Česa te je torej pravzaprav strah? Priznati, da si se zmotil, da si ravnal narobe? Ne zamenjuj tega s častjo.

[Slavka]

Torej se odloči, kaj je več vredno - tvoja čast in ponos ali prijateljica?

Človek z opravičilom ne izgubi prav nič časti, kvečjemu je to častno dejanje. Česa te je torej pravzaprav strah? Priznati, da si se zmotil, da si ravnal narobe? Ne zamenjuj tega s častjo.

  se strinjam...opravičilo ni nič, kar bi bilo "izpod časti"  ... prej bi rekla, da ti je lahko izpod časti grobo obnašanje do tvoje prijateljice....

[Libby]

Kruger, si se že zglasil na DNK?
Tam imajo odgovore na tvoja vprašanja, če jih res želiš seveda.

[kinto]

kruger, se ukvarjaš kaj s športom? kakšne borilne veščine znajo pri sproščanju jeze zelo pomagat. zgolj nasvet.

drugače pa, napako priznat žal večina itak ne more, kdor pa jo, kvečjemu v očeh drugega pridobi na ugledu in ne obratno.

[tiranozaver]

Saj vem, toda problem je v tem, da nikakor ne morem preko svojega ponosa, da bi to storil. Že odkar pomnim, mi je to pod častjo.

Pogled od zunaj: ti si si že uničil svoj "ponos" (recimo raje ugled oz. spoštovanje, ki ga je imela prijateljica do tebe) s tem, ko si jo vulgarno nadrl. Opravičilo ni ponižanje, ampak delna obnova ugleda. Z njim se boš v njenih očeh spremenil iz vulgarnega neotesanca v vulgarnega neotesanca, ki je pozneje ugotovil, da je naredil bedarijo in je v prihodnje ne bo več storil.

Hm, v bistvu je že Kinto to napisal 

Za spremeniti se iz vulgarnega neotesanca v bolj civilizirano bitje pa boš moral narediti dosti več kot samo enkrat se opravičiti. Je pa izvedljivo - DNK, psihoterapija, meditacija ...

[Kruger]

DNK

DNK? Po novem lahko ljudem kar genetski zapis spremenijo?
tiranozaver, se strinjam s teboj, toda pravzaprav ne čutim nobenega obžalovanja za to, da sem eno osebo izključil iz svojega življenja.

[tiranozaver]

Oprosti, ko berem za sabo, je res kriptično. Tokrat pomeni DNK - Društvo za nenasilno komunikacijo (http://www.drustvo-dnk.si/).

Glede obžalovanja pa ... se tebi zdi zate pozitivno ali negativno, da si jo izključil? Zate v čisto sebičnem pomenu - ali si s tem v celoti gledano pridobil ali izgubil? Najprej moraš imeti to razčiščeno. Če bilo negativno, se lahko še vedno opravičiš, četudi ne čutiš obžalovanja. "Neiskreno opravičilo" je še vedno boljše kot nobeno, ne glede na to, kaj so te glede tega učili. Če pa je bilo pozitivno, mja, način verjetno res ni bil najboljši, ampak saj sta prekinila stike in nobene tragedije ne bo, če ima ena oseba več slabo mnenje o tebi.

[Kruger]

Aha, to je DNK. Me pa zanima, se še komu dogaja, da ima vsake toliko prav željo nekoga resno poškodovat ali celo ubit?

[J.N.]

Aha, to je DNK. Me pa zanima, se še komu dogaja, da ima vsake toliko prav željo nekoga resno poškodovat ali celo ubit?

DNK je relativen. Marsikaj se da preseči. Jaz imam npr. ta trenutek željo nekoga ubit, ker me je blazno razjezil. Niti on se ne zaveda, kako resno mislim in upam, da ga ne vidim več, ker se bom najbrž težko vzdržal, ubijati seveda ni smiselno, ampak zagotovo bi utrpel poškodbe. Če upoštevam, da imam v življenju upravičene razloge za jezo, lažje razumem moje razburjenje in se lažje obvladam. Končni rezultat je, da ko te nekdo razočara, ne greš k njemu in mu dokažeš svoj poraz s tem, da mu povzročiš trpljenje, ampak greš svojo pot z izkušnjo več.
Torej, podedovano ali ne, sami se odločamo za svojo pot, mogoče bo težko, ampak ni rečeno, da nam ne bo uspelo.
Razumljivo je, da nas občutki včasih premagajo in to ni nič takega, priznamo napako, kar je včasih težko, in počasi je takih napak vedno manj. Sliši se kot moraliziranje, ampak jaz sem se počutil bolje, ko sem si rekel "saj je ok" kot pa fizično obračunaval s komerkoli. Potem pa kakor ti je bolj všeč.
Sicer se pa strinjam, da je z jezo zelo težko. 

[urssska]

Kruger, da ti najprej odgovorim na začetno vprašanje - načeloma spadajo te težave pod dežnik osebnostnih motenj - narcisistična osebnostna motnja, antisocialna osebnostna motnja, mejna osebnostna motnja...

vsi smo pod določenimi okoliščinami sposobni ubijat, ko nam gre za lastno življenje na primer, ampak čustveno zdrav, socializiran človek ima inhibicije in se obvladuje. Najbolj me skrbi to, da je tvoja jeza vsesplošna, neusmerjena, da torej nisi jezen le v specifičnih situacijah na specifične ljudi, ampak kar na vse po vrsti. Ti še vedno razmišljaš kot zelo, zelo zagrenjen in besen otrok. To je tisto, kar ti je lahko pod častjo, za opravičilo mora met človek že jajca in nekaj zrelosti. Najdi si pomoč, preden bo prepozno. Je pa v redu, če najprej vsaj sam sebi priznaš, da si naredil napako, če je že drugim tako težko.

Vreme, geni, vzgoja, upravičena jeza, vse to so samo izgovori, da si lahko opereš roke, in se otreseš vsake krivde in odgovornosti za bolečino, ki jo povzročaš, brez tega, da nekaj spremeniš. Na sebi, ne na drugih.

kruger, se ukvarjaš kaj s športom? kakšne borilne veščine znajo pri sproščanju jeze zelo pomagat. zgolj nasvet.

drugače pa, napako priznat žal večina itak ne more, kdor pa jo, kvečjemu v očeh drugega pridobi na ugledu in ne obratno.

Ja, nisem prepričana, da so borilne veščine prava stvar za nekoga, ki ima resne težave s samoobladovanjem, izbruhi besa in nasilja. Kot bi dal otroku v roke nabito pištolo. Šport, vsekakor ja, borilne veščine, ne.

[kinto]

Urssska ne vem če bo tko Otrok se namreč ne zaveda posledic, Kruger se jih in ve, da bo storil nekaj, kar bo obžaloval.

Jeza je zgolj simptom, vzroke bo on reševal s psihoterapevtko, simptome pa naj blaži na način, ki je temu primeren. Borilne veščine niso pretepanje, to misli laik, ker zadeve pač ne pozna. Primer: če hočeš bit v borilnih veščinah uspešen, to nikoli ne boš, če imaš probleme z jezo

Kruger bo itak nekam udaril, neki razbil ali koga nazjal. Mogoče se bo parkat probu zadržat, ker je folk reku, da to ni primerno, a se bo počutil še 3x slabš (ker ni hujšga za psiho kot potlačit čustvo kot je jeza) zato bo s tem nadaljeval. Psihoterapevtka ga bo naučila tehnike, kako iz misli jeb** mu mat**, ub** ga bom, sproducirat misel, ah, boli me ku*** za njega. In pa tega, da možgani sproducirajo takšne misli, da do jeze sploh ne bo prišlo. Če pa si jezen, vsak ve, da se počutiš veliko bolje, če nekam butneš. Ker daš s tem nekako to čustvo iz sebe, naravna reakcija psihe. Če psu težiš te bo ugriznu. Če podjebavaš mačko te šausne.   Tko da, dokler bo zgolj blažil simptome, so borilne veščine najboljše zanj.

Uff, smo danes filozofski... nč, grem jz raj tečt, da dam ven te filozofske misli...

[Buška]

Nič ne pomaga, če priznaš napako. Oz. pomaga že in je absolutno prav, da se opravičiš, nič izpod časi ni. Ljudi z dretjem prizadaneš, tako ali drugače posebej, če se ponavlja. Po drugi strani pa; tudi mene včasih prime, večinoma, ko imam veliko dela, sem razdražljiva. In potem tudi vzkipim po nepotrebnem. Ampak kaj mi pomaga, če se vedno opravičim, če nisem naredila nič zato, da bi bilo drugič boljše (poizkušam pa- vsaj nekaj). Zelo slabo se počutim, ker včasih ne znam brzdati svoje jeze. Je pa dejstvo, da veliko od tega ne morem obvladat, ker se mi nabere in enkrat vendarle eksplodiram, ko mi kdo stopi na žulj. Želela bi si bit bolj strpna, bolj tolerantna in bolj razumljiva. Ker ko sem bila še mlajša, brez skrbi, sem bila takšna, zdaj je drugače. Je pa res, ko so prazniki in vsi počivamo je lepo in ni problemov z jezo. Samo kaj, ko se bo spet začel naporen delavnik?

Mimogrede vsem želim prav lepe praznike v krogu najdražjih  .

[martinca]

 Če psu težiš te bo ugriznu. Če podjebavaš mačko te šausne.   Tko da, dokler bo zgolj blažil simptome, so borilne veščine najboljše zanj.

Sama sem mislila napisat isto kot Urskaa. Sem vceraj napisala in post raje zbrisala, zakaj da je boljse, da mascevalni, zagrenjeni ljudje , polni sovrastva, ne trenirajo borilnih vescin. Eno je pri njem namrec eksplozivna jeza, drugo pa je skrito sanjarjenje  o fizicnem izzivljanju in umoru. To sta dve stvari, ki zdruzeni skupaj s tretjo, ki je na sreco še nima, to je, v kombinacii s skrajno telesno mocjo, prineseta katastrofo, Kinto.  In sicer, da se ne bo zgodilo isto kot nekomu, znanemu po eksplozivni jezi, ki so ga v srednji soli za sprostitev poslali trenirat borilne vescine. Potem pa je nekoga v ihti z enim udarcem oz. brco v glavo ubil    Na sodiscu je bil oproscen, njegova diagnoza pa se je javno razglasila : psihopatska osebnost. No danes pa ta clovek vodi tecaje za jogo, meditacije, v prostem casu, druzine nima in ena sama neznost ga je skup, druzine ni imel nikoli, ima biznis, dobro mu je.

To je ze druga stvar, ampak po lastnih besedah danes velikokrat sedi zunaj na kavi s kaksno prijateljico psihiatrinjo ali prijateljem policijskim ali vojaskim specialcem. No toliko o tem, da veste, kaksni so med nami in kdo se s kom med drugim druzi, komu se dajemo v roke. Je dobro vedet. NJegov biznis pa tud ni propadel, ker se s takim ne upa nihce zajebavat. Jaz ga ne poznam, ampak po njegovi pripovedi in na sreco takega tudi nocem poznati. 

Za  agresivnega cloveka je boljsa vec km hoja ali tek ali izcrpavajoce fizicno delo.  Mogoce ga sprosti.

V ZDA so nekoc proti izpadom agresivnih ljudi  v psihiatriji kot orozje sicer uporabljali mocne doze ali kombinacije antipsihotikov. Nevroleptiki mocno telesno umirijo, ne pa vsi. Pomaga da se ga momentalno onesposobi.

[majč]

kako pa je s tvojim razpoloženjem in ali kaj niha, tudi od normale navzgor ali samo navzdol. pri bipolarni motnji razpoloženja je razdražljivost pogost pojav. pa kje drugje tudi tudi pri mejni osebnostni motnji se mi zdi, da je folk velikokrat totalno pised off. se mi zdi pa po svoje blesavo operirati z nekimi diagnozami, ker ti si tak kot si, pa nima veze v kateri predal te kdo da.

razdražljivost ni nujno del motnje, lahko pa je. imaš pač tudi nekoliko kolerične temperamente, kjer je folk več kot pogosto razdražljiv, ko ni vse po njihovo, pa zato še nima motnje, ki bi ovirala njegovo funkcioniranje.

depresija pri moških in občutek nemoči ob njenem doživljanju se pogosto manifestira v jezo in izražanje nekih agresivnih teženj, etc. skratka skoraj pri vsaki težavi bi lahko vključil tudi ta pojav.

ne glede na to, kaj pa je vzrok, se bo treba tok vzet v roke in prevzet odgovornost za svoje vedenje, da bo zadeve treba obvladovati, sicer imajo drugi mirno pravico, da ti rečejo čao, ker kdo bo pa prenašal, da se stalno buniš in razgrajaš npr. ne govorim zate, govorim hipotetično. pulz pride, ampak kaj boš z njm naredil in ali ga boš skušal preprečit in če ne na kak način ga boš manifestiral v vedenje, to je na tebi.

nekateri, ki vseh teh pulzov nikakor ne morejo obvladovati se lahko dogovorijo tudi za uporabo določenih zdravil. ap-ji tukaj lahko naredijo mal reda se mi zdi.

odgovorni smo za svoje ravnanje in sami moramo najti pot in način, kako bomo slednje znali obvladovati in ravnati do sebe in drugih odgovorno, korektno in dobro, kolikor je pač v naši moči. pa naj mi nihče ne reče, da nima možnosti pri tem, ker tega sploh ne kupim.

maja

[majč]

Kruger, ugotovi, če gre v bistvu za občutek nemoči, ki ga čutiš in slednje skušaj drugič raje izraziti kot nemoč, ne da zadevo projeceraš v jezo in agresijo navzven. seveda se v takih trenutkih pogovori s tistimi, ki jim zaupaš in čutiš da te bodo razumeli. če slednje izraziš kot nemoč, bo oseba, ki te ima rada, to sprejela, te razumela in ti pomagala s pogovorom in druge vrste oporo. če boš pa slednje izražal kot bes in jezo in pizdil in bentil in pošiljal v pisane marjetice itd. pa boš s tem osebo, ki te ima rada in najbrž tudi ti njo ranil. Iskrenost in resnica vedno zmagata. če temu ni tako, je smoterno zamenjati igralce na svojem odru (v življenju), ker če boš še naprej vztrajal v isti situaciji in na enak način ne boš osrečil ne sebe, ne druge okrog sebe, ampak kvečjemu zamoril, zatravmeral in izgubil na svoji moralni drži, ker kaj pa je vredno, kot človeka vrddno in dostojno življenje in ravnanje. Jaz bi naredila kot sem rekla, ti pa naredi po svoje. škoda se mi zdi zgubljat na sebi, če smo tu zato, da eden ob drugem rastemo in se razvijamo, ne pa stagneramo in padamo v regresijo.

maja