Noname, to preprosto ni res. So takšne in drugačne. Spet smo očitno pri stari zgodbi, a ne?
absolutno ne gre posploševati, vendar je res, da mnogi v okviru vlog pričakujemo nekaj od moškega in oni nekaj od nas punc. ženske, ki pričakujejo oziroma so navajene, da v moškem najdejo neko trdnost in iz odnosa z njim črpajo varnost, v trenutkih, ko mošli potone v depresijo lahko ta svoj občutek izgubijo.
včasih same prevzamejo drugo vlogo, zato pride do vseh omenjenih zadev, tečne pa so, ker v tej svoji vlogi dejansko niso zadovoljne.
ampak v osnovi smo ljudje. in imamo nekaj več od tega, kar imajo druga bitja. imamo razumevanje, empatijo, itd. seveda si vse ženske želimo v takih trenutkih, da bi si mošlki povrnil moči in ponovno začel prevzemati pobude, ker ni bolj prijetne in hvaležne vloge od te, da si lahko to, kar si, pač ženska. in tudi moškim, verjamem, ne sede, da jih bejbe pedenajo in govorijo in težijo, kaj naj sami s sabo počnejo. že beseda partnerstvo pa pomeni, da si zaveznik. da stojiš ob strani, da pomagaš, spodbujaš, si tukaj pa zdaj, ko je lepo in ko je težko. če vemo, kam želimo priti in se v to smer tudi trudimo, potem nimamo kaj zgrešiti.
ženska pa, ki kastrira svojega partnerja in iz njega naredi bejbo, iz sebe pa tipa, naj potem ne joka, da je le ta brez tistega tam vmes, če se lahko malce metaforično izrazim.
Pomembne so vloge. 4 leta so me na faksu učili da je vse to utvara in zgolj družbeni konstrukt, ampak vedno so me privlačili tradicionalni vzorci. tudi privlačili so me fantje, ki so imeli svoj jaz in principe, ki so izžarevali neko trdnost v tem smislu. ko bi le imeli pametne in manj mimosunjene principe nekateri. takšne, ki bi bili v osnovi človeški, humani. in če bom kdaj našla fanta, ki me bo hotek in bo tak taprav, bom tudi v primeru, ko bi se to iz katerih koli razlogov izgubilo, pa naj bo depra, anksa, bla bla bla, naredila vse, da dobim nazaj tisto, v kar sem se ali se bom zaljubila.
tako jaz vidim.
noname ne sekiraj se, če serotonin nikakor ne služi, si mirno in brez slabe vesti lahko poiščeš oporo tudi v farmakološki terapiji. seveda pa prični z aktivnostjo in ne, nič smešno se mi ni zdelo, ko si rekel, da si začel migat tudi. smešno bi bilo, če bi vztrajal pri tem, da ne migaš, dokler te ne bi pošteno zvilo pri zdravju. to bi bilo pravzaprav ne samo smešno in neumno, ampak žalostno.
tako jaz vidim.
maja
