Povedati partnerju za svoje psihične probleme - da ali ne?

[avgust2005]

Že nekaj časa me muči to ali bi povedal svoji partnerki, da imam psihične probleme (OKM), da hodim k psihiatru in da sem do nedavnega jemal antidepresive.

Kako je to pri vas drugih?

Ali vaš partner/-ka ve za vaše težave?

Skratka po eni strani se mi zdi fer, da bi partnerki to povedal, po drugi strani pa nikoli ne veš kakšna bo reakcija in bi se potem v primeru negativne reakcije v nedogled sekiral zakaj sem kaj rekel.

Hvala za odgovore.


Lp


Av.

[trzinka]

Avgust, takole bi ti svetovala.
Če ji zaupaš, veš, da ima posluh za veliko stvari, se lepo razumeta in veliko pogovarjata, imaš podporo tudi drugačno pri njej, bi ji zaupala svoje težave. Odločiš se pa itak sam, razmisli.....
Mogoče bo pa sama opazila, ne vem če se OKM lahko na dolgi rok skrije, če sta že dlje časa v vezi?

[navzgor]

Jaz osebno si ne predstavljam, da skrivala to pred svojim partnerjem.

[masi]

In čemu je partnerski odnos namenjen ?

[kinto]

Povedati partnerju, da imam težave s prebavo?

[trzinka]

In čemu je partnerski odnos namenjen ?

ja, hmmmm, svojemu nisem govorila kaj se dogaja z menoj, ker ni razumel, je pa opazil, da se z menoj nekaj dogaja. Šele sedaj razume, sem mu pred kratkim povedala, sem začutila, da je pripravljen na resnico. Vse ob svojem času. Sem pa mnenja, da potrebuje vsak človek s takimi težavami podporo bližnjega človeka.

[moonica]

jaz si ne morem predstavljat, da moj partner ne bi vedel za moje težave ... tako vse fizične kot vse psihične in vse, ki se prištevajo pod kaj tretjega, četrtega ali petega ... z njim me veže posebna vez, jaz ga ljubim in z njim želim delit vse kar je del mene ...
da si z nekom v resni zvezi in se sprašuješ ali bi mu povedal za svoje težave ali ne ... meni se zdi, da v tem odnosu nekaj konkretno ne štima ... pa četudi veš (ker ga dobro poznaš), da ne bo razumel kaj se s tabo dogaja, to ne more bit edini razlog, sigurno je tu še nekaj, zaradi česar se odločiš ne povedat oz. razmišljaš ali bi ali ne bi ...

premisli kaj lahko izgubiš in kaj pridobiš v obeh primerih - če poveš, če ne poveš ... in kaj vse to pomeni

[kinto]

Trzinka ne razumem, kako ni opazil? Saj te pozna že johoho let? In kako ti je uspelo vse skrivat, sj verjetno je opazil "posiljeno" dobro voljo, itd..., pa tableti, obiski psihiatra, društvp DAM, delavnice, itd..?

Ali pa je trzinka super-woman?

[trzinka]

Trzinka ne razumem, kako ni opazil? Saj te pozna že johoho let? In kako ti je uspelo vse skrivat, sj verjetno je opazil "posiljeno" dobro voljo, itd..., pa tableti, obiski psihiatra, društvp DAM, delavnice, itd..?

Ali pa je trzinka super-woman?

je opazil, samo me je pustil pri miru, jaz pa nisem o tem želela govorit, ker sem bila prepričana, da me ne bi razumel. Takrat sem padla v depresijo zaradi mamine bolezni in je to razumel kot ene vrste žalovanje. Nisem mu pa na široko razlagala, da sem v depresiji, tudi nisem imela moči karkoli razlagat, samo miru in tišine sem si želela.
Moonica, ljudje smo si različni, nismo vsi na isti frekvenci naštemani in tako zelo razumevajoči na vseh področjih. Takrat nisem želela poslušat stavkov: Daj v red se spravi, sej ni nič s teboj, pojdi ven, moraš se k seb uzet, saj bo........ Za anksioznost je vedel, panične napade je opazil, ampak takrat še sama nisem vedela, kaj se z menoj dogaja, pri depresiji pa...pač. Sicer pa, ne moreš moonica ti kot nek opazovalec, tretja oseba iz razbranega sedaj secirati in kritizirati zveze in razumevanja v mojem ali bilo katerem drugem zakonu. Vsak zase najbolj ve kako in kaj bo povedal ali ne bo povedal.....to nima veze z ljubeznijo.

[moonica]

jaz sem povedala svoje mnenje, that's all!

[masi]

Jah je pa res, da težko razumejo, saj še sami sebe ne žal. Mislila sem v smislu, da ne skrivamo, da obiskujemo psihitra, smo na zdravilih....

[trzinka]

Jah je pa res, da težko razumejo, saj še sami sebe ne žal. Mislila sem v smislu, da ne skrivamo, da obiskujemo psihitra, smo na zdravilih....

točno tko , masi, še sebe ne .... , zato pa so potem ovire...

jaz sem povedala svoje mnenje, that's all!

saj ga lahko, ni pa rečeno, da je povsod tako, kot misliš 

[moonica]

itak, tko kot ni rečeno, da je kot misliš ti

  al kako že?

[Arwen]

In čemu je partnerski odnos namenjen ?

dobro vprašanje... jaz v "dobrem in slabem" jemljem zelo resno

[MucaMaca]

In čemu je partnerski odnos namenjen ?

dobro vprašanje... jaz v "dobrem in slabem" jemljem zelo resno

 

[trzinka]

In čemu je partnerski odnos namenjen ?

dobro vprašanje... jaz v "dobrem in slabem" jemljem zelo resno

 

tako je 

[Janja]

Avgust, ti si prvotno spraševal, zato bom odgovarjala tebi!

Jaz sem za temeljit in odkrit pogovor. Če pa bo partnerka to razumela, je pa že druga zgodba...

Saj še mi, ki imamo te motnje, včasih ne razumemo nekoga drugega, ki ima za nianso drugačno motnjo, kako pa naj bi potem pričakovali, da nas bodo vsi razumeli?

Jaz osebno imam pozitivno in negativno izkušnjo. Tebi želim, da bi imel zgolj pozitivno izkušnjo.

Trzinka, jaz, ki poznam tebe osebno in ki poznam tvojo situacijo, vem, da je bilo tako kot je bilo pri tebi tisti moment, najboljše. Pa saj se sedaj stvari razvijajo v pravo smer in to je pomembno. Včasih določeni ljudje potrebujejo tudi čas...

In vidva sta povezana in se imata rada in imata željo po delati na odnosu.

[moljka]

Jaz se strinjam z obema, moonico in trzinko.. Hrepenim po odkritem odnosu, tudi delam v tej smeri, ampak včasih je tako, da še sama sebe ne razumem in ne znam tega niti skomunicirat navzven (niti tega, kaj se dogaja, niti tega, da se ne razumem), včasih krivim partnerja za svoje težave.. V takih trenutkih se mi zdi bolje, da samo rečem, da se slabo počutim in poskušam rešiti stvari pri sebi, s terapevtko, prijateljicami.. Saj ne more razumeti depresije in anksioznosti, če je ni imel  Malo mam prazno glavo, sej ne vem, če nism čist mim usekala s tem odgovorom 

[Slavka]

Jaz se strinjam z obema, moonico in trzinko.. Hrepenim po odkritem odnosu, tudi delam v tej smeri, ampak včasih je tako, da še sama sebe ne razumem in ne znam tega niti skomunicirat navzven (niti tega, kaj se dogaja, niti tega, da se ne razumem), včasih krivim partnerja za svoje težave.. V takih trenutkih se mi zdi bolje, da samo rečem, da se slabo počutim in poskušam rešiti stvari pri sebi, s terapevtko, prijateljicami.. Saj ne more razumeti depresije in anksioznosti, če je ni imel  Malo mam prazno glavo, sej ne vem, če nism čist mim usekala s tem odgovorom 

Moljka  se podpišem...tako je tudi pri meni.

Sem mnenja, da poveš partnerju, če pač tako čutiš...Jaz mislim, da je predvsem važno, da tovrstne stiske ne TIŠČIŠ v sebi, temveč jo izraziš...pa naj bo to s partnerjem, prijateljico, terapevtom, preko pisanja dnevnika....

Včasih zna biti "keč", da preložimo naše slabo počutje na partnerja (v mojem primeru), ter s tem še potenciramo tesnobo, vendar s tem nič ne rešimo. Prav je, da partner ve, da nismo neranljivi, vendar od njega pričakovati čudežno rešitev (spet v mojem primeru  ) je pač nesmiselno.

[MucaMaca]

 

S tem se strinjam tudi jaz. Mislim, da je pomen partnerstva (kar se tega tiče) v tem, da ti partner stoji ob strani, na tebi pa je, koliko mu poveš. Seveda partner ne more rešiti ničesar namesto tebe, in ok je, če mu pač določenih stvari ne želiš povedati (a podrugi strani potem tudi ne smeš stresati nanj jeze ali podobnega, če se njemu niti sanja ne, da je kaj narobe, ker tega nočeš povedati). Vendar pa to, da mu ne poveš, ker ga ne želiš obremenjevati, po mojem ni pravi razlog. Partnerji smo pač menda tudi za to, da si stojimo ob trani, kadar to potrebujemo. V dobrem in slabem, ja, kot so že prej napisale.
Torej, če nečesa pač ne želiš povedati zaradi sebe, ok, če pa zaradi njega, potem pa bi se jaz vprašala, kaj me sploh še drži v takem partnerstvu, če partnerju ne morem zaupati stvari, ki mu jih želim, in ki so pomembne zame in konec koncev tudi za partnerstvo (ker psihične motnje ne vplivajo le na posameznike, ampak tudi na njihove odnose z drugimi, na družine in okolico).