Kriza identitete

[kontrast]

Pozdravljeni! Zopet se mi dogaja ista stvar – da ne vem kaj bi sam s sabo. Poleg tega pa imam še druge težke skrbi. Moja težava je v tem, da že zelo dolgo študiram – predolgo! Najprej sem končal prvi faks in sem imel ob koncu resno krizo identitete, ko nisem vedel kaj bi počel v življenju. Takrat sem tudi padel v depresijo. Nekako sem se izvlekel iz tega, tako, da sem začel razmišljati kaj si želim početi v življenju in tudi dobil sem možnost opravljanja pripravništva, kar me je ohrabrilo. Po končanem pripravništvu, pa sem se vpisal na nov študij, pred koncem katerega sem sedaj. Imam praktično samo še diplomo za naredit. So pa zgledi za posel zelo zelo slabi, saj je kriza naredila svoje – tudi sicer v tem poklicu praktično ni zaposlitev, ker gre za avtorski posel . Skoraj edina varianta je tujina, a me je tega zelo strah. Sedaj mi pa postaja že malo žal, da sem naredil ta korak in razmišljam, da bi bilo bolje, če bi se že davno zaposlil. Praktično sem še študent, pri enaintridesetih in na trhlih tleh. Da je stvar še slabša, imam že ostarele starše in  oče je zelo bolan  – ima neozdravljivega raka. To mi povzroča res veliko strahov… kaj bo potem.. Sedaj razmišljam, da bi si našel delo s prejšnjo diplomo(tudi to ni enostavno) in se postavil na svoje noge. Rad bi bil finančno neodvisen in predvsem imel neko zanesljivo službo. Ugotovil sem, da mi to v tem položaju veliko pomeni. Pa četudi ne bom počel tega kar sem sedaj študiral, čeprav bi rad. Pravzaprav niti ne vem, če bi sploh še rad to. Nekako se mi zdi, da sem izgubil interes, ker se mi ne zdi vredno početi nekaj, kar se ne splača in ni cenjeno.  V glavnem – zmeda in strah nekako prevladujeta v zadnjem času 

[dalia84]

Pozdravljen,
vidim, da si po domače povedano izgubljen. Deloma zaradi sebe, ker si kar si, deloma zaradi krize, zaadie katere imamo vsi težave. Ne samo, da je težko najti delo, ki nas veseli in bi ga radi opravljali... težko je najti kakršno koli delo in zaradi tega vedno več ljudi pada v depresijo, to ni sicer nič novega.
Če prav razumem imaš eno iizobrazbo že zaključeno, drugo pa skoraj... ne vem kaj še čakaš z diplomo???
Veš, tudi če zgleda obupno stanje, imaš ogromno prednosti pred marsikom, ki nima niti enega faksa do konca zaključenega. Veš koliko je "večnih študentov", ki jim manjka samo še nekaj izpitov in diploma? Jaz imam končan visokošolsko izobrazbo, pa sem v enem letu dobila že dve službi, zdaj sem mi ponuja že tretja... med tem, ko sestra od mojega fanta ("večna študentka", ki že dve leti odlaša s 4 izpiti) pošilja prošnje nonstop in je tudi na razgovor ne pokličejo, ker majo dovolj takih kandidatov, ki so bili vsaj toliko vztrajni in pridni, da so izobrazbo speljali od začetka do konca. Veš, tudi to je en dokaz kvalitete, da imaš nekaj, kar si začel, dokončano. Ker to pomeni, da si vztrajen, priden, pameten...

Kaj pa izkušnje, si kaj delal prek študenta med študijem? Absolutno ti predlagam, da začneš na polno pisati prošnje in čimprej začneš delati. Saj vseeno kaj, tudi če te ne veseli tako zelo, da bi to počel cel lajf, samo da nekaj imaš, da si produktiven in zaslužiš svoj denar, da imaš zapolnjene dneve in da nimaš toliko časa, da razglabljaš sam s seboj, kako je hudo in kako si razdvojen...

Srečno!

[Ventilator]

Eni odlašajo z diplomo ravno zato, ker se bojijo kaj bo potem. Tu ti bomo težko svetovali kaj konkretnega, ker te ne poznamo, ampak to tudi ne bi bilo ok, ker se moraš konec koncev odločiti sam. Marsikdo ima krizo identitete, tudi jaz (sedaj še študent) sem večkrat pomislil, ali sem si izbral pravi poklic, kjer se bom zaposlil, ali bom s tem sploh zadovoljen itd. Začni s tem, kar imaš: o čem si razmišljal, ko si začel študirati, kaj te je privedlo do tega, da si si izbral še drug študij, kaj bi rad dosegel. Kaj se je spremenilo v zadnjem času, da si zapadel v krizo (poleg ekonomske krize)? Kaj bi se zgodilo, če bi šel v tujino? Ali misliš, da bi odhod v tujino rešil tvoje težave in česa se pri odhodu najbolj bojiš?
Kakšne imaš odnose s prijatelji in drugimi pomembnimi osebami v tvojem življenju? Ali se lahko obrneš nanje?
Ali bi bila ena izmed možnosti ta, da se sedaj zaposliš nekje izven svojega poklica, da si zagotoviš vsaj minimalno finančno samostojnost in ob tem delaš še nekaj za svoj poklic (kolikor razumem se boš itak moral samozaposliti, tako da bi vsaj srednjeročno nekaj takega šlo)?
Ne razmišljaj o tem, česa ne moreš storiti in kaj si naredil narobe, ampak o tem, kaj lahko. Mogoče si res predolgo študiral in bi se lahko že zdavnaj zaposlil, vendar to sedaj sploh ni pomembno.

Ali imaš poleg teh težav še katere druge?

Priporočam, da greš k psihologu/psihoterapevtu, mogoče bo potrebno samo kratko svetovanje (manjše število seans), če imaš težave z denarjem, se pozanimaj tu: http://www.posvet.org/ (cena 5 evrov za obisk, primerno za nepsihiatrično obravnavo). Do odgovorov in odločitev boš pa vseeno moral priti sam, strokovnjaki ti bodo tu le v pomoč.