Vrtoglavica in omotica, ko stojimo na mestu

[Slavka]

Toja ,naj te bog usliši,angeli,vsi,...rtm,zelo in tebe Slavka ,pa kdžji,vse 3 ste mi priskočile na pomoč prve. hvala vam in nikoli vas ne pozabim! Vas spoštujem!

Julija  ... tudi ti si ena naša rožica, jaz sem te že čist "za svojo" vzela, ker čutim, da imava zelo podobni zgodbi...

Držim pesti, da se tvoje počutje izboljša in (p)ostane stabilno 

Vidm, da ga že spet serjete, babe moje 

ej, resno, Slavči, take težave imam tudi jaz, še vedno, posebej, če moram na avtobus v gužvo, al pa v kakšen nakupovalni center, kjer ni zraka....tale anksa me zasleduje, sam se je zmer otresem, k ji jezik pokažem 

Bejbi  , dobra taktika 

[mamica1]

joj ta vrtoglavica. Meni se pojavi občasno že če me na potrebo tišči, pa ne gre.Smešno, ampak je res, da ne govorim, kako se mi upira iti v trgovino, banko in na vse lokacije, kjer je opcija da se čaka v vrsti, in potem cmokam in v mislih klejem, kaj so zmučkani oni za šaltrom. Pa ni to, da bi se mi kam mudilo, samo tisti občutek, da moraš čim prej ven. Kaj naredim takrat, gledam okrog, prestopam, globoko diham in jamrajoče izdihnem, da jim dam vedeti kako so počasni.
Taki pač smo, anksiozni in si pač na različne pomagamo premagat situacije.

[julija30]

Slavči si moja ,moja!

Moje počutje se je res izboljšalo,seveda pa imam tudi slabe dni ,pa saj jih imamo vsi,pa še rima se ,hehe.

Tole s trgovinami je bila meni največja muka,pa vrsta,pol pa te še kdo vpraša da če gre lahko naprej da se mu mudi,včasih sem bila tiho in rekla kar kar sej imamo časa dovolj. Zdej pa tako zinem nazaj,da se tud men mudi,da imam tud jaz delo,da moram po otroke v šolo,pa južno kuhat,pa v pisarno,in naj kar lepo čaka v vrsti.  Če kej mečkajo na blagajni pa rečem a samo ta blagajna dela sej vas je dost mogoče bi prišla še kakšna na blagajno,joj sem ratala gobčna ko ne vem kaj,nič ne šparam jezika več. Se mi zdi da sem prav žleht včasih,uh   ,jezen si sam nase pol še na druge ker ne zastopijo kako ti je in tud slučajno ne probajo zastopit tega .
Muke kristusove prestajamo mi anksiozneži,takart ko se vse maje,ko ne veš kaj je,al te bo pobralo,a boš dol padu,al  te ljudje vidjo,ko te grabi,... en drekec je tole.. Jaz sem prilezla od 0 na skoraj tam 95 %,mal mi še manjka,čist mal do vrha,pa bom kot rožica!!! Punce moje držmo se,ena z drugo pa bomo preživeli!!!

[Slavka]

  itak da bo Julija  ...pa tudi, če ostane na 95% ni tako zelo slabo, ne. 

[Simonf]

Zdravo,

Imel sem podobne občutke, in sicer ko sem vstopal v kak nakupovalni center, no se mi še občasno dogaja, da imam omotico, ampak da bi imel občutek omedlevice, se mi je zgodilo le enkrat. Dejansko zadevo sem rešil oz rešujem, tako da se čim bolj izpostavljam tem situacijam, in sicer kljub temu, da se mi grozno vrti.... grem v nakupovalno središče, kljub temu da v kakšnem centru mi postanejo mehke noge in se mi zavrti se pač ustavil, se ne prestrašim, ker vem kaj je in potem grem počasi dalje. Tako da ko greš v kašno čakalno vrsto al med ljudmi moraš delat kot da ti ni nič, vem je težko, a jaz sem se nekako sprijaznil s tem, tako da nimam več tako groznih problemov.
lp
Simon

[katkorosec]

Tudi meni se je to veliko dogajalo,oz še vedno se mi.in potem vedno s sabo nosim vodo,kamorkoli grem,si v kakšno flaško nalijem vodo in kadar se mi to zgodi kar pijem vodo.Vedno sem mislila da je mogoče to za to,ker sem bila veliko za računalnikom in ker imam dioptrijo,a očal ne nosim (razen kadar vozim),potem sem nehala to z računalnikom,pa se ni nič kaj izboljšalo.zaradi tega ne hodim niti na predavanja,ker se mi v predavalnici to dogaja še bolj pogosto.bila sem že pri zdravnici,hodila na različne preiskave,pa niso našli nič.In ne vem več kaj naj naredim da bi bilo boljše...

[marika]

dekleta in deklice ter punčke pozdravljene,

očitno vam gre dobro, ker se non stop nekaj hecate. Tako je tudi prav.

Jaz imam prav tako izkušnje, ki jih opisujete. Nenadni občutek, da me bo kar tam v vrsti, pri blagajni pobralo. Ampak sem se tako navadila, da ne jemljem več resno. Vedno si rečem, da sem doslej vse te občutke preživela in premagala, zato ne more biti nič resnega. Pomaga, če pomislim na kaj lepega (na rože, morje, moža, otroke...) in preusmerim pozornost na karkoli.

Bilo pa mi je grozno neprijetno, ko sem pred leti pela v pevskem zboru in smo morali dolgo stati na odru. Takrat vse moje tehnike preusmerjanja pozornosti niso pomagale...na srečo je pevski zbor kmalu razpadel, meni je prav prišlo.

lp

marika