pozitivne afirmacije

[Gigli]

Jaz imam enako težave s pozitivnimi afirmacijami v smislu, da takoj dobim odgovor, da sama sebe prepričujem v nekaj kar ni res.. tako, da nekako dolgo v tem nisem vztrajala.
Veliko ima po moje vpliv tudi to, da imam OKM

vse dobro

lp,
gigli

[mucek2]

Preverjeno deluje! Drugače pa ... pozitivne misli

[Moel]

Jaz mislim da pozitivne afirmacije delujejo, tudi če je to laganje samemu sebi. Enako kot delujejo negativne. Sploh ni bistvo da gre za laganje več. Dokazali so že večkrat da delujejo, tako da me ne sekira sploh da im abeseda laž pač slab prizvok. Včasih če ne morem spat začnem razmišljat kako bom nekoč na dopustu na Bora Bori, plavala v kristalno čistem morju, kjer na dnu morja ne bo trave, brez kopalk in z delfini v daljavi. Po nekajminutnem zavajanju same sebe, da bom kdaj šla na Bora Boro zaspim:) In enako je ko si nekateri govorijo recimo da so debeli, al pa jim drugi govorijo da so debeli, al pa jim none govorijo da so suhi pa da nej jedo več. Vseeno je od kje pridejo laži, če jih je dosti jim verjamemo. Je pa dokazano da večkrat ko slišiš določeno laž bolj ji verjames. Seveda si ne mores govorit da si Bil Gates, ampak so pač afirmacije take, da si nekoč v to stvar že verjel ali da ti drugi rečejo da je možna al da nekako bi se lahko zgodilo da se uresniči. 

Recimo, jaz nisem hotela it do nekega zdravnika, odpor je bil ekstremen, nekako sem razmisljala, da ne bom šla, nočem it, ne zmorem it in celo hotela odjavit. A vedla sem nekje globoko v sebi, da bi blo pametno, pravilna odločitev, da so mi tako svetovali tisti,ki jim ni vseeno, torej...
In sem začela, vrjetno sem si 100x na dan rekla jutri grem TJA, jutri grem tja ob 14h, jutri grem tja,jutri morem it tja, in sem si predstavljala kam bom parkirala. in tupla sem si to u glavo, čeprav vsakič ko sem se sama sebi zlagala so mi rekli možgani nazaj: ''NE NE GREŠ, boš vidla da ne boš šla''.(to je korak kjer večina obupa, ker jim razum govori: ''ma kaj blebetaš te neumnosti??''  ampak naslednji dan se je zgodil čudež...sem šla res
laganje je tehnika, se je treba izpopolnjevat, kto vse druge vrjetno in začet z majhnimi lažmi haha;D pa seveda ne na drugih se učit če so laži uspešne haha

problem je da včasih depresija nardi svoje in nisi sposoben si 100x na dan določeno stvar rečt in ko ti rečejo misli prvič '' ne ni res ne laži si''  pač takoj odnehamo:)

[kinto]

Jaz mislim da pozitivne afirmacije delujejo, tudi če je to laganje samemu sebi. Enako kot delujejo negativne. Sploh ni bistvo da gre za laganje več. Dokazali so že večkrat da delujejo, tako da me ne sekira sploh da im abeseda laž pač slab prizvok. Včasih če ne morem spat začnem razmišljat kako bom nekoč na dopustu na Bora Bori, plavala v kristalno čistem morju, kjer na dnu morja ne bo trave, brez kopalk in z delfini v daljavi. Po nekajminutnem zavajanju same sebe, da bom kdaj šla na Bora Boro zaspim:) In enako je ko si nekateri govorijo recimo da so debeli, al pa jim drugi govorijo da so debeli, al pa jim none govorijo da so suhi pa da nej jedo več. Vseeno je od kje pridejo laži, če jih je dosti jim verjamemo. Je pa dokazano da večkrat ko slišiš določeno laž bolj ji verjames. Seveda si ne mores govorit da si Bil Gates, ampak so pač afirmacije take, da si nekoč v to stvar že verjel ali da ti drugi rečejo da je možna al da nekako bi se lahko zgodilo da se uresniči. 

Recimo, jaz nisem hotela it do nekega zdravnika, odpor je bil ekstremen, nekako sem razmisljala, da ne bom šla, nočem it, ne zmorem it in celo hotela odjavit. A vedla sem nekje globoko v sebi, da bi blo pametno, pravilna odločitev, da so mi tako svetovali tisti,ki jim ni vseeno, torej...
In sem začela, vrjetno sem si 100x na dan rekla jutri grem TJA, jutri grem tja ob 14h, jutri grem tja,jutri morem it tja, in sem si predstavljala kam bom parkirala. in tupla sem si to u glavo, čeprav vsakič ko sem se sama sebi zlagala so mi rekli možgani nazaj: ''NE NE GREŠ, boš vidla da ne boš šla''.(to je korak kjer večina obupa, ker jim razum govori: ''ma kaj blebetaš te neumnosti??''  ampak naslednji dan se je zgodil čudež...sem šla res
laganje je tehnika, se je treba izpopolnjevat, kto vse druge vrjetno in začet z majhnimi lažmi haha;D pa seveda ne na drugih se učit če so laži uspešne haha

problem je da včasih depresija nardi svoje in nisi sposoben si 100x na dan določeno stvar rečt in ko ti rečejo misli prvič '' ne ni res ne laži si''  pač takoj odnehamo:)

jaz mislim, da delujejo takrat, ko verjameš vanje 100% oz. jih enostavno... čutiš. nikakor pa ne morejo delovati zgolj zato, ker si vsak dan predspanjem 1000x ponoviš nek stavek, pol greš pa čist zasekiran spat z mislimi, kot so, zakva morm to delat, a to res kao deluje, dvomim, to je kr neki, navadna new age bedarija, itd... v takem primeru, ubistvu sam še poslabša vso situacijo. in pol maš dokaz, da ne deluje

[MucaMaca]

jaz mislim, da delujejo takrat, ko verjameš vanje 100% oz. jih enostavno... čutiš. nikakor pa ne morejo delovati zgolj zato, ker si vsak dan predspanjem 1000x ponoviš nek stavek, pol greš pa čist zasekiran spat z mislimi, kot so, zakva morm to delat, a to res kao deluje, dvomim, to je kr neki, navadna new age bedarija, itd... v takem primeru, ubistvu sam še poslabša vso situacijo. in pol maš dokaz, da ne deluje

"100-krat ponovljena laž postane resnica." ? Mogoče pa, če dovoljkrat ponavljaš, začneš verjeti v to? Morda je to del "finte"?

[kinto]

jap, če upoštevaš navigacijo (beri= občutke), ta nikoli ne laže. če začenjaš verjeti v afirmacijo, se tudi počutiš vse bolje, hvala bogu, pretental si svoje možgane (seveda v pozitivnem smislu). v kolikor ti gre pa vsak dan bol na kur** tole ponavljanje, pač pluješ v napačno smer. in večina verjetno dela(mo) ravno to pri večini stvareh, ki "kao" pomagajo. predstavljajo nam neko obvezno, ker je pač treba, ker baje pomaga. pol pa tle gor odpiramo teme, zakaj ni rezultatov, ko sm pa tok plidn??!

evo jz mam en primer iz prakse, to je.... tek, itak kakšne pol leta je bilo bolj ko ne siljenje s tekom, vsak dan, bruh, bruh, bruh , čeprav filing po teku je itak zmer fajn, sam pridt do tega filinga je blo bruh, bruh, bruh, skratka, obveza, neka nuja. sedaj pa mislim, da sem prišel do druge stopnje, ko sem začel dejansko uživat tudi med tekom, zato se ga veselim, vsak dan sproti. pa še nekaj sem začel delat, danes sem imel zame neko precej pomembno predstavitev, itak trema in podobno sranje že dan prej, uglavnem, 1 uro pred tem sm se šu zgonit ko pes, da sm lih ene 10 min pred zadevo komi k seb pršu. pol sm pa razturu  ...trema bla zihr kakih 50% manjša

[Ribica]

Bravo Kinto. To je zagotovo to! jaz si zelo želim kdaj priti do te faze. Prekleta lenoba!

Zaenkrat vsak drugi dan kolesarim na sobnem kolesu kakoh 12 - 15 km.

Ribica

[Slavka]

Kinto 

No, meni pozitivne afirmacije pač niso pomagale....sem si jih celo napisala na list papirja in jih govorila skoz in skoz... 

Moje so bile npr. : "zdrava sem"..."vse je v redu z mano"..."nič se mi ne bo zgodilo"...ipd., pa vendar moji možgani niso tega (želeli  ) slišali, ter so mi še bolj vztrajno pošiljali impulze tesnobe in paničnih napadov.

Kaj vem zakaj...morda res nisem 100% verjela...morda pa pač enostavno ne delujejo tako, kot nekateri obljubljajo. 

Je pa res, da če se prepustiš življenju...če si odprt za izkušnje (tako za dobre, kot za slabe), se slej ko prej prične vse odvijati v pravi smeri...Vendar vsekakor ne čez noč. 

[Moel]

 
hahaha ja seveda si ne mores recitirat kot pesmico  ma se provat zavedat kaj si govoris in si predstavljat da je mozno. in sigurno je ogromno vec moznosti da se potem usmeris v pravo smer:) če pa bi ble afirmacije čudežno zdravilo nebi rabli ADjev, to pa mislim da vsi vemo

[Slavka]

Ja, saj jih nisem recitirala kot pesmico....sem si pač želela z njimi pomagati do notranjega miru, da bi odgnala tiste grozne misli, ki so me držale in se trudila prepričati, da je z mano vse ok.

Tisti čas sem bila prepričana, da mi bo pomagalo...pa vendarle mi ni. 
 Pomagala mi je pa psihoterapija, kjer sem spoznavala svoje notranje moči...svoje sposobnosti.... 

Ampak, če komu pomagajo...hvala bogu...Enim pač deluje nekaj, drugim drugo...najhuje je, če ne deluje NIČ.

[Janja]

Moel, še moje izkušnje!

Jaz sem bila ena izmed tistih, ki so mi bile *bedne* in jim nisem verjela.

Sem bila pa v hudi stiski in sem pač nekaj začela delati. In so mi pomagale. Ampak ne ozdraveti. Pozitivne afirmacije jaz jemljem kot neko zadevo za zdraven ob AD~jih, psihoterapiji, sproščanju, delanju na sebi.

Jaz jih ne ponavljam več, ampak nekako sem to zamenjala za pozitivno razmišljanje. Vedno ne morem samo pozitivno razmišljati, se pa trudim, da bi razmišljala čim manjkrat negativno in si delala razne scenarije v glavi. In če si že moram zaposliti možgane, je vseeno bolje, da če sem v stiski, ponavljam afirmacije in se s tem zamotim in ta čas ne razmišljam o strahovih.

Kinto, saj ti si s tem tvojim tekom dejansko dokazal, da če nekaj vztrajno delaš, potem rezultati pridejo, čeprav zadeve na začetku ne maraš.

Seveda to ne pomeni, da če si boš vsak dan ponavljal, da boš imel goro denarja, da jo boš dejansko imel. Jaz te afirmacije povezujem bolj s počutjem in lastno vrednostjo. Če imamo sami slabo samopodobo, je prva stopnička, da se prepričamo v nasprotno in to lahko za začetek začnemo ravno z afirmacijami, ki si jih pač ponavljamo. Če pa si stalno ponavljamo (v mislih in dejanjih), da smo g*noj, potem se bomo tako tudi počutili.

In če logično pomislimo, so vse naše misli neke naše afirmacije, ki si jih kar naprej ponavljamo ~ pa naj bodo pozitivne ali pa negativne.

In iz tega stališča je boljše, če se odločimo vsaj malo načrtno pozitivno razmišljati, če že drugače ne zmoremo.