Da se predstavim

[jerry2]

Živjo

Imam 42 let, sem programer. Imam zdravstveno fobijo (to je lepši izraz za hipohondrijo) in obsesivno kompulzivno motnjo. Po domače povedano se mi že četrtič v 7 letih dogaja, da imam nepojasnjene simptome in sem se uspel zafiksirati, da sem na smrt bolan. Seveda imam znake bolezni. Delno sem še v zanikanju, pa ne tega da imam težave tudi s tesnobo, ampak da je tesnoba vir mojih telesnih simptomov. Vem, da ni prav, da vedno pomislim, da imam nekaj najhujšega, ko simptomi ne minejo.

Tako sem "imel" že raka na prostati, raka na želodcu, raka na črevesju. Imel sem vse vrste težav, od slabosti, drisk, sluzi, ni da ni (razen krvi). Vse ustrezne preizkave so ovrgle bolezen. Kakršnokoli!

Zdaj mi je "udarilo" na nevrološke simptome pred dvemi meseci. Ponoči se mi tresejo roke (samo ponoči), ponoči mi mrtvijo udi, v glavnem prsti in roke, zadnje čase me zbada po okončinah tudi čez dan. In pa mišice mi trzajo. Ne toliko kot normalnemu človeku, ampak 100x več. Denimo po podplatih mi trza večkrat na minuto. Trzanje se je začelo s kazalcem leve roke in je trajalo ves dan. Toliko, da sem v google vtipakal besedno zvezo "finger twitching". NAPAKA. Dobil sem ven bolezen, proti kateri je multipla skleroza kot prehlad proti gripi. Ne bom je imenoval, da se komu ne zgodi podobno. Ko sem bral o bolezni sta mi začeli trzati še dve mišici in 2 dni kasneje so se mi trzanja razlezla po vsem telesu. 14 dni kasneje so me začele boleti mišice na stopalih in ni šlo več na bolje. Pa še trza mi tam najbolj :-(

Da samo ne naštevam, bil sem pri rematologu zarado bolečin v rokah že mesece trajajočih, je bil in sum na revmo, so me preslikali in vse, nisem dobil še mnenja, ne verjamem da imam revmo ker me ne bolijo sklepi. Bil sem pri nevrologu seveda, ki je naredil klinični pregled in ugotovil, da nimam šibkosti mišic in da so refleksi normalni in rekel... Da se v 10% primerov tudi zmotijo zdravniki. Kar me ni nič potolažilo, da bolezni nimam. Je sicer redka in v moji starostni skupini še bolj redka, ampak statistika je pras... to vsi vemo.

Zdaj že 2 meseca komaj še živim oz. živim v smrtnem strahu zaradi tega, pravzaprav sem se obsedel, da imam to bolezen in da me čez leto dni ne bo več, sin 7 let me bo pa gledal v paraliziranem stanju dokler bom še lahko dihal. O tem razmišljam ves čas, po internetu preverjam simptome, a ne pridem do konca, ker internet ne ponuja odgovora, le zmedenost.

Na dodatne preizkave (MR) me ne pošljejo, lahko mi naredijo EMG roke, samo mene zdaj najbolj noga skrbi ker je največ trzanja tam... Niti se mi ne ljubi več hoditi na preiskave, ker od preiskave naprej je samo slabše, ker ko čakam obseden, da bodo nekaj našli, se komaj še poberem. Denimo pri nevrologu so se mi roke čez dan tako tresle, da me je vprašal, če se mi vedno tako tresejo roke. Čakanje na pregled in pregled me tako izmučijo, da sem nehal. In dostikrat (kot revmatologi, očesni zdravniki zaradi glavkoma itd.) najdejo nekaj suspektnega, jaz pa potem tedne čakam v negotovosti. Lažne pozitivne so tisto, kar človek z mojo fobijo ne sme dobiti. Ker pri tesnobi lahko pride do pomanjkanja magnezija in zato mišice lahko trzajo sem jedel magnezij, magnezij in kalcij, B12, nič ne pomaga. Kar mi spet govori, da imam to bolezen, ker pri njej seveda magnezij ne pomaga, sicer ne bi bila smrtna. In še problem je pri raku so mi vsi dejali, da ga nima, ker nisem niti shujšan, tudi zdravniki. Ta bolezen je pa v bistvu paraliza, neke vrste si zdrav, ne zgledaš bolan :-( Tudi zdravniki so zelo previdni, v smislu "karkoli je lahko", noben mi ni hotel reči, da je trzanje lahko tudi psihično sploh...

Skratka, vem da imam težave, ker se zasekiram v smrtno bolezen, preden dobim diagnozo. Do zdaj nisem imel nikoli prav. A to ne spremeni mojega mnenja, da tokrat imam pa prav, ker človek "trza" kar brez veze po mojem ne. Zdaj bom šel k prihiatru in bi ga najraje prosil za paliativno pomoč :-(

Grozno je, ko živiš (životariš) iz dneva v dan, in misliš da si na smrt bolan. Tudi družina trpi zaradi tebe, ker komaj opravljam svoje dolžnosti... Sicer nisem v depresiji, a mi vse "dol visi", ker sem na smrt bolan... Pri meni se nabira tesnoba, ne potrtost, čeprav se mi zdi, da lahko padem tudi v potrtost, ker tesnobe skoraj ne zmorem več prenašati. Negotovosti... In zdaj imam smolo da sem se fiksiral verjetno na eno najhujših bolezni, prave preiskave, ki bi pa 100% dejala, da to ni to, pa v bistvu ni. Čas. Če bom čez eno leto tudi samo trzal in ostale stvari brez mišičnega propada potem nimam. Samo leto dni je dolga doba, že 2 meseca sta bila neskončno dolga.

Mislim, da je vir problema, ker se mi pojavljajo simptomi. Vem tudi, da narobe reagiram nanje, ampak zakaj se mi sploh pojavljajo v prvi fazi če mi "nič telesno ni"?

Skratka, več vprašanj je v moji glavi kot odgovorov. Želel sem se le predstaviti ker sem na forumu šele nekaj dni.

Pozdravčke

Jerry

[Arwen]

Pozdravljen, Jerry

sodeč po tem http://vizita.si/clanek/dusevnost/hipohondrija.html se priporoča psihologa ali psihoterapevta... 

sodeč po tem http://www.viva.si/%C4%8Clanki-o-boleznih-drugo/827/Hipohondrija pa kognitivno behavioralna terapija http://www.krnetic.com/kbt.html

[jerry2]

Vem, hvala. Zdaj se bom naročil v B1 oddelek v Begunje, tam je vedenjska terapija. Samo se čaka precej dolgo :/

Pri terapevtki KVT sem pa bil, pa me je zavrnila, da nima časa in da sem preveč težak primer v tem smislu nekako.

[trzinka]

Poišči drugo psihoterapevtko, oz. počakaj da daš čez Begunje, pa ti bodo oni koga priporočili

drži se!

[jerry2]

Zdaj sem naročen k dr. Rebolju čez 14 dni, bomo videli...

[trzinka]

Zdaj sem naročen k dr. Rebolju čez 14 dni, bomo videli...

[Janja]

O, Jerry, vidim, da si odprl svojo temo!

Kot vidiš ti šele sedaj pišem, ker me čez dan ni bilo skoraj nič na forumu. Če te predvčerajšnjim še nisem čisto prepričala, upam, da te bom danes in mogoče naslednjič, ko se spet vidimo.

Dejstvo je, da je tvoja simptomatika tako huda, da resnično potrebuješ tudi medikamentozno podporo. Da boš potem lažje funkcioniral in lažje začel delati na spremembah.

Dr. Reboj je OK psihiater in psihoterapevt.

Jaz vem, da ti bo uspelo. Čeprav si mogoče še malo skeptičen, verjemi, da si končno na pravi poti.

Jaz sedaj živim, prej pa veš, kako je bilo. Si slišal delček moje zgodbe...

Meni se je vse porušilo, ti pa imaš še čas, da to preprečiš. Imaš možnost, da se pozdraviš.

A se držiš kaj naših nasvetov? Saj veš, čim manj iskanja po raznoraznih forumih.

Lepo bodi!

[jerry2]

Trenutno ne iščem po forumih, ne. Jaz sem skeptičen najbolj do medikamentoze, ker sem jo imel pol leta pa mi res ni prijela čisto nič. Zdaj ne vem, koliko so si antidepresivi podobni med seboj po delovanju (ali je tako, da če eden ne prime noben SSRI ne prime ali ne).

Jaz vem, da moram svoj vzorec obnašanja spremeniti, ki me pahne v to. In najti VZROK, zakaj se mi vse to dogaja, zakaj sploh simptomi udarijo ven na telo.

Iz trenutne stiske bi me pa eno zdravniško zagotovilo sicer hitro potegnilo. Samo pri tej bolezni ga zgleda ne moreš dobiti.

Hvala sicer za želje!

[Juliette]

Ne, Yerry, ravno v tem je fora glede zagotovil - dobil bi izvid, ki bi dokazoval, da je vse BP, en teden bi bil čisto sproščen, poln moči, novega zagona, a že čez dva tedna bi našel novo diagnozo. Tako da verjemi, to res ni rešitev.
Sicer pa ni naključje, da si si "nadel" diagnozo ravno za bolezen, ki je zdravniki ne morejo kar tako ovreči. Prav takšno "potrebuje" tvoja psiha, da se lahko v neskončnost vrtiš v tem krogu strahu.
Rebolj je gotovo prava odločitev in prava pot.  Tako da go for it! Izkušnje tukaj gor pa kažejo, da četudi eni AD-ji s skupine SSRI niso prijeli, so potem lahko drugi - tako da imaš še celo paleto možnosti, sicer pa bo psihiater to najbolje vedel. Povprašaj ga tudi, kakšno vrsto psihoterapije bi potreboval za svoj primer, da bi bila najbolj učinkovita.
Držim pesti! 

[jerry2]

Saj ne vem ali je dr. Rebolj samo za "tablete" (ne vem kako bi lepše napisal), ali ima tudi psihoterapijo oz. terapije. So mi ga pa priporočili.

Diagnoza je samo pote iz trenutne stiske, se zavedam, da se bo ponovilo v tem primeru na nekem drugem sistemu (srce mi da še mir, pa dihanje tudi...).

V končnem smislu bi se rad pozdravil, ne bil prestrašen in poln čudnih simptomov a na tabletah, ki bi me delale omotičnega, da bi mi bilo vseeno. To se mi ne zdi dobro. Jaz jemljem tablete, da se pride iz "krize", ostalo pa kot si napisala - psihoterapija in delanje na sebi in tudi zakonska terapija, ker imava z ženo težave, torej vzorce obnašanja eden z drugim, ki niso najboljši (ne le zaradi mojega "zdravja").

Ker navsezadnje bi rad kvalitetno živel brez da se mi neki simptomi vsega mogočega pojavljajo. Raje kot da se naučim simptome ignorirati bi imel, da prenehajo, torej da se odstrani vzrok zanje.

Če sem se tokrat zapel za to, kar je težko ovreči in tudi dokazati ne vem, če zato, ker mi ustreza. Namreč simptomi so se mi pojavili (trzanje, tresenje), jaz nisem (kar je sicer nenavadno zame!) vedel prej, da za temi simptomi stojijo bolezni, hujše kot rak. Jaz sem imel vedno raka za najhuje, kar te lahko doleti (ok, pa hemoragične mrzlice, samo teh ni pri nas) ;-)

PS - Res sem pa mislil da so vsi AD-ji SSRI zelo podobni tako po učinkh kot po stranskih lastnostih. V času Zolofta sem imel: več drisk, vveč slabosti in popolno spolno nezmožnost mi je naredil. Pa vem tudi, da ni zdaj spolnost bistvo in da se bi zaradi tega zdravljenje zavračalo (ker v takem stanju je tako irelevantna), ampak če mi pa rečejo, da moram 10 let jesti in če hočem nek normalen odnos vzpostaviti tudi intimni, je pa 10 let dolga doba, da "ne moreš" :-( Če me razumete. Kot sem bral imajo pa vsi SSRI te učinke, slabost in driske menda minejo, tole s spolnostjo pa ne. Meni tudi slabost ni minila, je pa res, da so mi jih predpisali takrat zaradi želodca in slabosti, tako da lahko rečem, da pomagalo ni, ne morem pa trditi, da je bilo slabše.

[jerry2]

Samo še nekaj. Moram priznati, da imam silne probleme sprejeti, da bi denimo to, da me bolijo trije prsti leve roke (palec-sredinec) več kot pol leta, da bi to lahko bilo psihičnega izvora. Pa zaradi tega se nisem nikoli zasekiral v smislu, da je kaj smrtnega. Samo moti me, ker seveda s to roko težko karkoli počnem, primem. Bolečina je vedno in ne v sklepu, potuje po kiti, enostavno ne morem, me preveč zaboli.

Revmatologinja mi je rekla, da revma tole ni. Nevrolog je rekel, da karpalni sindrom ni in da ni nevrološkega izvora. Kaj potem je? Trzanje v končnem smislu si še predstavljam lahko, da je psihično, preobremenjeni možgani, zato tudi magnezij ne pomaga in nič drugega. Ampak konkretne bolečine ki ne minejo niti sredi noči. Ta težava recimo z roko je čisto nepovezana z drugimi mojimi težavami in se je pojavila spomladi. Ampak mene kot matematika res bega, da nič ne najdejo v roki (res niso UZ delali, kar se mi je zdelo da bi bilo najbolj smiselno če so mehka tkiva), mene pa kar boli. Psiha lahko "boli" skozi želodec, črevesje, glavobole, vrtoglavico, ali lahko povzroča tako konkretno bolečino v treh prstih, to mi je čista fantastika. Saj nimam enega "palčka" v glavi pametnega, ki me "kaznuje" vendar ;-)

Ali je imel kdo konkretne take bolečine, ne splošne stvari kot je utrujenost, slabosti, da ga vse boli... in ko je pozdravil psiho, je minilo?

Saj tudi s stopali je zdaj tako, bolijo me, težko hodim, nič ni videti otečeno, zdravnikov imam pa dovolj, če sem iskren v tem trenutku. Nikoli nisem bil sicer človek, ki bi pogosto hodil k zdravniku, v zadnjih letih sem bil precej manjkrat, kot bi mi po zapisih pripisali. Vse gripe doma odležim, zaradi roke sem šel recimo po pol leta k ortopedu šele, ki je ugotovil da je nelogična bolečina... pa zdaj na revmo in nevrologu. Druače se pa zdravnikov bolj izogibam. Če bi za vsak glavobol hodil, ne bi nikamor prišel. Te napade smrtne bolezni pa nimam vsak dan, zdaj je četrtič v 7 letih (četrtič preveč!), tako da bolj sam trpim, kot da letim od zdravnika do zdravnika.

[masi]

jerry, da te pozdravim še tu 

dr. Rebolj je psihiater in psihoterapevt, tako da izbira je super...

saj več domača naloga prste stran od googlanja 

pozdravček, masi

[jerry2]

Ja to je fino potem, da je oboje...

Tako kot obstajajo filtri za pornografijo bi jaz rabil filtre za zdravstvene strani, ja ;-) Ma ni, filter mora biti v glavi, saj ti pravim, da še v SLO takoj padeš na stran za svojce za paliativo :-( Zdaj lahko prideš do informacij, do katerih ne bi smel človek, ki ni svojec ali nima bolezni nikoli priti. Po mojem.

Dobro da nisem medicine študiral :-) Ker bi bilo pestro po mojem :-& Bi bil lahko primer, kako se razne bolezni na človeku v živo prezentirajo. lol...

Samo moja glava je res močna veš. Žene ne bi nikoli mogel na to foro da sem jo prevaral ker sem se napil, pa nisem vedel kaj delam 

[trina]

še en matematik

za matematike je baje značilno, da vam problemi udarijo na obsesiranje

[Janja]

Jerry!

Vem, da je hudo, vem, da si (še) ne moreš pomagati, ampak verjemi mi, da ni nobene hude bolezni. Če bi imel že vse tiste bolezni, ki si mislil, da jih imaš v vseh teh sedmih letih, verjemi, da bi ti partnerka že nosila rože saj veš kam...

Saj veš, da smo se zadnjič nasmejali vsem našim ~foram~.

Tudi jaz se sedaj že smejim, ko se spomnim kakšne priprave sem imela jaz, ko sem recimo morala na pošto ali na banko. Uf, ni da ni. To je bil zame tak podvig kot bi šla na Triglav.

In seveda, da te razumem, čeprav ne poznam tvoje simptomatike. Poznam pa tisto, ki sem jo imela jaz. OKM je zelo naporna zadeva in jaz sem imela resnično srečo, da nisem ~pokasirala~ še depresije. V bistvu te obsesije in kompulzije lahko totalno ~izmozgajo~.

Kot sva ti že z Masi povedali, si na pravi poti. Sedaj se začenja zdravljenje. Ker to letanje od enega do drugega zdravnika ne prinese čisto nič. Pa saj sam dobro veš, da se že za glavo prijemajo, ker dejansko veš že celo več kot oni, ker si v tem obdobju naštudiral že vse možne diagnoze.

Si blazno inteligenten in vem, da ti bo uspelo.

Pozdravi tudi partnerko in upam, da je vesela, da se je zadeva začela premikati naprej. Škoda, ker tudi ona ne more priti.

Lepo bodi!

[jerry2]

Hvala. Partnerki se še ne zdi, da se kaj premika, no saj meni se tudi (še) ne zdi. A imam voljo, ker tako živeti ne gre, ne meni ne družini, kakšen bo pa otrok potem postal :-( Saj bova z ženo morala tudi svoje težave rešiti, ni samo moje "zdravje/bolezen" krivo vsej napetosti.

Saj bo prišla, če se bo kdaj ta 14-dnevni turnus spremenil tako, da bo ravno v kontra turnusu, torej če se bo enkrat spustil en teden ali podaljšal za en teden razmik, potem bo lahko hodila.

Ne vem če sem blazno inteligenten ravno. Bi bilo pa po mojem bolje, če bi bil manj kot več v tem primeru. Že če ne bi znal tujega jezika, ne bi nikoli prišel na to, kaj pomeni fascikulacija ;-)

Mogoče sem zdrav, recimo trzanje ne omejuje življenja ("samo" glavo!), druge stvari kot so boleče noge in roka pa dejansko slabšajo življenje. Včasih še ponev pri pomivanju težko držim z levo roko. Pa noben ne ve zakaj in ta "noben ne ve zakaj" me ubija in pripelje do miselnega procesa: Če ne mine in noben ne ve zakaj je pa že kaj hudega, sicer bi šlo ali a) samo nazaj, ali pa b) bi našli kaj je.

Mislim, saj ti si res dobra, kaj si dosegla, glede na težave. Jaz sem imel par mesecev tvoje težave pa sem mislil, da se mi bo zmešalo.

Imej se!

[jerry2]

V bistvu nisem matematik, ampak programer ;-) To je bolj točno ;-)

[Janja]

Jerry!

Hvala. Partnerki se še ne zdi, da se kaj premika, no saj meni se tudi (še) ne zdi. A imam voljo, ker tako živeti ne gre, ne meni ne družini, kakšen bo pa otrok potem postal :-( Saj bova z ženo morala tudi svoje težave rešiti, ni samo moje "zdravje/bolezen" krivo vsej napetosti.

Se premika. Govorim iz lastnih izkušenj. Ja, za otroka je resnično bolje, da se pozdraviš, da bosta lahko skupaj uživala.

Jaz ne poznam vajine zgodbe. Vem pa kako je bilo pri meni. Pri meni je bila izključno motnja tista, ki naju je porinila v prepad. Deset let je dolga doba, prav tako sedem. In tudi naši partnerji ne morejo več živeti *normalnega* življenja. Zato je nujno, da se pozdraviš, če hočeš imeti zdravo in kvalitetno parnerstvo in lep odnos z otrokom.

Saj bo prišla, če se bo kdaj ta 14-dnevni turnus spremenil tako, da bo ravno v kontra turnusu, torej če se bo enkrat spustil en teden ali podaljšal za en teden razmik, potem bo lahko hodila.

Saj partnerka pa lahko pride na drugo skupino. To skupino pa vodi Nina in je tudi zelo fajn oseba. Jaz tudi kdaj pridem na to skupino. Lahko pa prideta oba tudi na to skupino, če imata urejeno varstvo za otroka.

Preberi si tukaj in se odloči:

http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=433&Itemid=66

Gre za Ljubljansko skupino II.

Si inteligenten in to zelo.

Mogoče sem zdrav, recimo trzanje ne omejuje življenja ("samo" glavo!), druge stvari kot so boleče noge in roka pa dejansko slabšajo življenje. Včasih še ponev pri pomivanju težko držim z levo roko. Pa noben ne ve zakaj in ta "noben ne ve zakaj" me ubija in pripelje do miselnega procesa: Če ne mine in noben ne ve zakaj je pa že kaj hudega, sicer bi šlo ali a) samo nazaj, ali pa b) bi našli kaj je.

Seveda, da si fizično čisto zdrav. Kar pa ne pomeni, da ne trpiš. Seveda, da trpiš in takšno življnenje, ki ga sedaj živiš, ni nobeno življenje. In za vsakega je tisto kar on doživlja pač za njega hudo, ker to njemu predstavlja oviro. To je potrebno tako gledati.

Mislim, saj ti si res dobra, kaj si dosegla, glede na težave. Jaz sem imel par mesecev tvoje težave pa sem mislil, da se mi bo zmešalo.

Tako kot sem že zgoraj napisala: ne maram nobenega primerjanja, ker za tebe je najhuje to, kar ti doživljaš, za nekoga drugega pa nekaj drugega.

Ampak kljub temu je dejstvo, da sem resniično carica in to sem se šele sedaj začela zavedati, ko gledam nazaj na mojo prehojeno pot. In še ena meni zelo ljuba oseba mi je pred kratkim povedala, da je imela podobno izkušnjo kot sem jo imela jaz (vendar samo en dan), in da je to resnično grozljivo in izčrpavajoče...

Ampak se da. Meni je samo žal, da takrat nisem dobila te možnosti kot jo imam sedaj.

Lepo bodi, ne brskaj po tujih forumih, ne prebiraj raznih zdravstvenih strani, poskusi se s čim druigm zamotiti. Teh 14 dni bo hitro minilo. Kaj pa je to v primerjvi s sedmimi leti?

Ali bi vaju s partnerko zanimala mogoče tudi tale delavnica? Dajta si malo prebrati:

http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=941&Itemid=1

Ajde čau!

[jerry2]

No, pozdraviti morava odnos, ki ga imava, ustaljene vzorce vedenja, ki niso dobri, odprte stvari, ki se nikoli ne zaprejo itd...

Hvala, da si me opozorila na delavnico. Žena ima službo, jaz bom pa prišel če bom imel varstvo za otroka.

[cincila]

Ola Jerry,

na najino temo sem ti pozabila še nekaj dopisati, kar pomaga pri telesnih simptomih, vsaj meni. To je MASAŽA, v kateri ti razbije živčne vozličke na hrbtu, ki ti nastajajo od stresa. Jaz sem imela občutno izboljšanje že po prvem obisku, včeraj pa sem bila že tretjič. Jaz kupim bon preko Privoščite.si in sicer grem v Maksi na Phenomena masažo k gospe Poloni Marinko. Ne delam reklame, ampak se vsekakor splača.


Pa LP!