Emetofobija pri najstnikih

[Janja]

Martinca!

Saj vem, da si imela želodčne težave in vem, da ti je bilo hudo. Se mi zdi, da si me spet narobe razumela. Nič nisem kritizirala tvoj zapis, sploh ne.

Nekako sem pojasnila določene stvari, ki bodo mogoče prišle prav tistim, ki imajo tudi te strahove.

Lep dan ti želim!

[martinca]

Maksim, samo kot zanimivost: če sem že mogla bruhati, je bilo meni lažje, če sem bruhala samo slino ali žolč kot hrano. Baje, da drugi ravno tega ne prenesejo, meni je bilo to lažje...

Mislim pa, da ob vsem, kar opisujete, vsi prevec vzroka pripisujete psihi . Res je, da se razvije strah pred bruhanjem. To je druga stvar. TUdi za nekatere bolecine v trebuhu ne recem, da niso psihicne. Ampak pri driski in bruhanju in napadu slinjenja, pa mora bit nek razlog v zelodcu, kaj ce bi sli na pregled in ce bi vsaj v primeru te okvare v akutni zastrupitvi  jedli Linex forte ? Ali pa medicinsko oglje v tabletkah pri driski (vzame se 4 do 7 tablet , raztopljene v vodi skupaj, do 3 x dnevno za odraslega, preberte, koliko za otroka) , to se vzame, ampak ne dolgo, ker iz crevesja pobira dragocene vitamine. Govorimo o zastrupitvi zaradi hrane, zaradi crevesnega virusa ipd. Samo ne se pustiti bruhanju in driski, ne da bi jemali nekaj v pomoc, ker brezveze trpite dlje casa! Nihce ne more bruhati in driskat brez razloga, vedno je v taki obliki lahko virus, ali pa vnetje zelodca (v tem primeru treba odkriti vzrok), ali pa prevec hrane ali pokvarjena hrana, obstaja pa pri driskah vzrok tudi alergija na doloceno vrsto hrane. In to se vse lahko ugotovi.
To zdaj nima veze z emetofobijo, toda dobro je pregledati zelodec in prehranjevalne navade, mogoce imeti kaksno dieto. Naj zdravnik svetuje, ne pa da vas po hrbtu tolcejo med bruhanjem, ej jaz bi takemu še kaj naredila, ce bi se me dotikal, ko mi je slabo. Ja to bi me pa edino res na smrt ogrozilo.  

[Janja]

Martinca in Maksim!

Martinca, najprej hvala za tvojo skrb in tvojo obširno razlago. Res si fajn punca.

Glede na tvoje zapise opažam, da je bilo s tabo precej hudo že, ko si bila čisto majhna. Žal mi je. Saj pri meni je bilo tudi precej hudo, ampak sem vsaj tistih deset letih, ko ni bilo simptomatike, uživala na
polno.

In sedaj spet prihajam do takšnega počutja. Ampak sedaj želim tudi osebnostno napredovati. V preteklosti so me motile nekatere stvari v zvezi s karakterjem kar pač sedaj poskušam korigirati s pomočjo psihoterapije.

In res bi bile te težave lahko povezane z vsem tem kar si ti opisovala. Ampak jaz nikoli nisem imela težav z želodcem, ker me tudi nikoli ni bolel. In tistih deset let je bilo vse OK.

Veš, to kar imam jaz, je pač OKM. Preverjeno. Tudi jaz prej tega nisem povezovala z OKM~jem. Jaz sem mislila, da imam pač socialno fobijo, kar pa ni bilo res...

OKM se lahko začne že v otroštvu. Potek motnje je nihajoč, ko se izraženost simptomov spreminja s časom oz. epizodočen ~ z obdobji brez simptomov.

Vir: OKM ~ Petra Jelenko Roth, dr. med. spec. psih. in prof. dr. Mojca Zvezdana Dernovšek, dr. med. spec. psih.

In pri meni se je zgodilo ravno to, da deset let ni bilo prisotne nobene simptomatike. Je pa emetofobija bila prisotna, ampak me ni ovirala. Tako kot je bilo kasneje.

Za lažje razumevanje bom citirala Trino.

Ljudje z OKM (več o tej motnji je v 13. poglavju) pogosto doživljajo vsiljive misli ali podobe. Vsebina teh misli in miselnih slik je lahko močno različna, a kot po pravilu vsebujejo poškodovanje ljudi, ki jih imate radi, ali ravnanje na način, ki dramatično krši vaš moralni kodeks. Tudi drugi čustveni ali anksioznostni problemi lahko porajajo vrsto strašljivih idej in podob. Nekatere klasične so:

   *  da v javnosti izgubite nadzor nad svojim mehurjem in črevesjem,
   *   da bleknete kaj resnično žaljivega,
   *   da se spolno neprimerno vedete,
   *   da se vržete pred vlak,
   *   da lahkomiselno drvite z avtom,   
   *   da poškodujete kako žival,
   *   da poškodujete sami sebe ali koga drugega,
   *   da v javnosti doživite panični napad,
   *   da sprejmete slabo odločitev, ki ima nepopravljive posledice,
   *   da ste grobo zavrnjeni ali ponižani,
   *   da doživljate misli in podobe o smrti ali nasilju (do sebe in drugih).

KVT za telebane

Celoten prispevek se nahaja tukaj:

http://www.nebojse.si/Forum/index.php/topic,7542.msg204089.html#msg204089.

Martinca, in tisto, kar je označeno z drugačno barvo, se je pri meni dogajalo. Ampak včasih so bili ti strahovi tako zelo veliki, da pa sem res začela bruhati ali pa sem dobila hudo diarejo ~ doma seveda...

In v srednji šoli sem šla na pregled k otroški zdravnici, ki pa je naredila zaključek, da sem pač živčna in takrat je bilo to to. Nobenih smernic, nobene literature...

Potem, ko sem že obvladala določene tehnike sproščanja, je bilo tega vse manj, ampak še zmeraj sem s precej mučila. Sedaj, ko jemljem Zoloft in hodim na terapijo, tudi teh težav ni več oz. se še kdaj pojavijo, ampak precej poredko...

Maksim, res si imela kar precej stresorjev. In pri takih motnjah, kot jih imamo mi, je velikokrat značilno, da se lahko pojavijo TUDI kot posledica raznih stresnih dogodkov. Praviš, da imaš psihologinjo. Verjetno bosta delali na tej problematiki s pomočjo KVT tehnike.

Skratka, poskušaj si prebrati tudi tole knjigo. In se iz nje naučiti določenih trikov.

http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=818.

Zaenkrat toliko!

Želim ti veliko uspeha!

[DAMa]

Hojla Maksim, zelo podrobno in izrazito si opisala, česa te je strah. Super! Lahko greva po točkah, bom kar skopirala tvoj zapis in zraven odgovorila. To je le nekaj tehnik kognitivne terapije, s katerimi si pomagamo do bolj realističnega in manj neprijetnega razmišljanja.

1. Bojim se bruhanja,zato ker ne prenesem tega da ko bruham,da vidim to,da vonjam to, da se davim in goltam nazaj to kaj bruham. Zares me je groza. Dosti krat so me tolkli po hrbtu ker sem se davila zraven. Pa skozi nos mi je veliokrat šlo in nikakor se pol te kislobe nisem znebila. Ponavadi sem bruhala vsake 2 uri in nisem nič spala,panika me je bla pa nonstop sem se preoblačila. To mi je najhuje! 

Maksim, to je res grozno, verjemi, prav NIKOMUR ni prav vseeno, če bruha. To je ena taka neprijetna stvar, ki je nihče ne doživi rad prav iz teh razlogov, ki si jih opisala: kot prvo je vsakemu slabo, sicer ne bi bruhal, kot drugo pa bruhanje smrdi, pusti kisel okus v ustih, prazen želodec, itd. Tako da pač ne gre za nekaj prijetnega. Je pa to vseeno nekaj, zaradi česar ne umreš, zaradi česar te drugi ne gledajo postrani (ker se lahko vsakomur zgodi!) in NI NUJNO ZNAK, da si se z nečim okužil, čeprav je tudi to možno. Ni pa nujno! Maksim, misliš, da gre pri tebi za posledico kakšnega dogodka, ki te je prav posebej ranil ali zaznamoval - da ti je bilo kdaj tako zelo slabo in te je strah, da bi se ti ponovilo? Se mi zdi, kot da vedno misliš predvsem na en dogodek.

2. Bojim se,da če kdo polek mene bruha,če se dotaknem predmeta ali osebe ki je bruhala da bi se nalezla in kaj staknila,ko se že tako trudim da bi bla čim manj brez teh viroz.

Jaz si tudi ne želim viroze, nihče si je ne želi. Ampak zelo težko se je truditi, da je ne bi dobil. Kot prvo zaradi viroze ne umreš, je samo neprijetna. Kot drugo, če se "trudiš" je ne dobiti, samo pomeni, da se na veliko izogibaš krajem, ljudem in drugim okoliščinam, kjer bi lahko kaj "staknil". Na koncu se zgodi, da se samo sekiraš, da ne bi kaj dobil, v resnici pa ničesar ne preprečiš. To je velik del tvoje težave, ker te je strah skoraj vsega, kar je povezano z boleznijo oz. okužbo. Bruhanje pa je samo en simptom, katerega se najbolj bojiš, ker te je strah, da bi zbolela za kakšnim trebušnim virusom, zaradi česar bi potem še ti bruhala. Na to moraš tudi tako gledat. Glej, če je tvoja higiena normalna, boš zelo, ampak zelo zelo težko zbolela zato, ker si se dotaknila osebe ali predmeta osebe, ki je bruhala. Trebušnih virusov na splošno ni toliko kot virusov navadnega prehlada. Prej bi se okužila za kakšnim takim, da bi te bolelo grlo ali sinusi - te je strah tudi česa takega? Poleg tega lahko ljudje bruhakjo iz sto in enega razloga, ne samo zaradi virusne okužbe (slabost, rana na želodcu, stres, nosečnost itd.)

3. Ne prenesem gužve zaradi tega ker mislim da je okoli polno virusov in sem velikokrat doma.
Maksim, to je zelo pogosto pri nas, ki se nečesa bojimo. Izogibanje. S tem se ukvarja vedenjska terapija. Priporočam, da se o tem pogovoriš s svojo psihologinjo. Če želiš premagati strah pred gnečo in druženjem, da se ne bi česa nalezla, lahko poskusiš s postopnim izpostavljanjem. In seveda se naučiš sprejeti dejstvo, da enostavno NIMAMO vsega pod nadzorom, treba je sprejeti določena TVEGANJA v življenju. To ne pomeni, da hodiš po ograji mostu ali skačeš bungee, ampak da sprejmeš to, da ne moreš na vse vplivati in da če zboliš, pač zboliš in se s tem spopadeš, ko si bolan - ne pa da je celo tvoje sicer normalno življenje podrejeno strahu pred tem, da bi se okužil. Premisli o tem, koliko časa zapraviš za to in kako bi sicer živela, če tega strahu ne bi imela. Kaj je prva stvar, ki bi jo naredila?

4. Ne presesem bolečin v trebuhu,ker se bojim da bi zatem nastopila driska in bi se spet bala da sem bolana.
Tudi meni so neprijetne. In jaz sem se tudi zelo bala driske, ker je to pomenilo, da je nekaj narobe z mano, bala sem se, da bi mi "ušlo" pred drugimi in bi bila tarča posmeha. Ugani kaj: nikoli se mi to ni zgodilo. Poleg tega lahko z drisko zelo hitro opraviš. Jaz sem našla Loperamide ali tabletke Immodium. Rešile so me. Takoj so ustavile drisko in od takrat jih imam vedno s sabo, ampak jih že več let sploh nisem potrebovala. Zdaj vzamem kvečjemu kak Linex, če me gunca prebava. Ampak bojim se pa ne več.

5. Bojim se ,da bi bruhala v šoli, ko mi postane nenehno slabo in se bojim da se mi bo kar naenkrat dvignilo pred vsemi.
Zakaj, kaj pa bi se potem zgodilo? Kar naštej po alinejah.

6. Ful sem navezana na mamo,ker me pri slabosti edina zna pomirit,zato mi piše sms v šolo da me pomiri ko mi je slabo.
Mislim, da pri tvojih letih to ni prav nič nenavadnega. Da pa razmišljaš o tem, pomeni, da si želiš biti samostojna, kar je ODLIČNO  Prav nič hudega, če ti pošlje sms, to je super. Mama je le mama in vsi potrebujemo nekoga, na kogar se lahko naslonimo, ko nam je hudo. Ne skrbi, tudi sama zase boš lahko poskrbela, ko bo čas, pa še kdo se bo našel, ki mu boš lahko zaupala in te bo znal pomiriti

7. Kadar me črviči v trebuhu ali ko se mi spahuje,se bojim da mi bo 'vujdlo' in bi dobla drisko.
glej točko 4.

8. Kadar se mi spahuje,me boli trebuh,slabost,siljenje na bruhanje mislim da sem resno bolana.
Ah, ampak ne prav vsakič, a ne? Pač se zgodi, da nam je slabo, da se nam spahuje itd. Zaradi tega še nismo nujno bolni, čeprav neka verjetnost obstaja, seveda. Ker pa hodiš na preiskave in ker delaš vse, kar se da, da bi prišla do vzroka in ti zdravniki še niso potrdili kakšne hujše nadloge, je verjetno vse OK In tudi če bi bilo kaj narobe, VERJEMI, da gre bržkone za kakšno lažjo zadevo, ki se jo tudi brez kakih večjih težav odpravi. Kar je z želodcem povezano, je večinoma vse precej lahko zdravljivo, tako da se ne bi preveč sekirala na tvojem mestu. Ker si skrben človek, bi šla k zdravniku in pravočasno odkrila težavo, če bi ta bila.

9. Mama pravi da mene prebava jezi zato ker jem pretirano sladkarije in sem se medtem ko sem bila nervozna zredila za 5kg in baje naj bi bil to šok za želodec.
Tvoja mama je bistra, veliko sladkorja res lahko škoduje želodcu in njegovemu ph-ju. Malo več zdrave prehrane, sadja, zelenjave, polnozrnatega kruha, semen itd, pa si zabeleži razliko. Spremeni prehrano - to je seveda prva stvar, ki jo lahko narediš pri težavah z želodcem. Zapiši, kaj ješ, opazuj posledice. In mogoče odkriješ kakšen vzorec.

10. Vedno kadar mi je slabo se sprašujem 'ali mam virozo ali ne' ali pa 'kaj če bom bruhala'.
OK, kaj bi bilo pa najhujše, če bi imela virozo ali če bi bruhala? Kaj je tisto, česar te je res strah? Hočem priti do dna tega strahu, ker ta je bolj površinski. Kaj pomeni zate, če bi zbolela?

Evo, spet imaš domačo nalogo KAr počasi! Odlično ti gre

[majč]

Draga Maksim,

moja težava je ta, da sem malce prelena za branje foruma in se premalokrat lotim branja novih tem, kot je tale.

Hecno, prav z fobijami in pretiranimi strahovi sama nimam kaj dosti težav, poznam pa zelo dobro dve zadevi, ki si jih omenila. !. bolečine v želodcu, ki niso organskega izvora in ko želodec dejansko ni prizadet v fizični obliki. Tu je povsem možno, da gre v resnici za tesnobo, ki pa se čuti v želodcu kot tiščanje ipd. sama sem to doživela v 1. letniku faksa, ko sem prosila osebno zdravnico, naj me pošlje na gastroskopijo, da vidim, kaj je z mojim želodcem, ker sem bila prepričana, da imam kakšno rano na želodcu zaradi obremenitev in sekirancije. Moj želodec je bil popolnoma zdrav in ob tej preiskavi so ugotovili, da nimam prisotne niti bakterije, ki rano povzroča. Torej šlo je za tesnobo. Hkrati sem se počutila kot nek hipohonder in istočasno pomirjena, da je z želodcem vse v redu. Ker je moja psiha zelo močen faktor pri meni in ker se lahko prepričam skoraj v karkoli (seveda pa sem proti čemu tudi hudičevo nemočna kdaj), sem s pomočjo avtosugestije in dopovedovanju sebi in pomirjanju same sebe prišla potem do tega, da so bolečine oziroma tiščanje v želodcu takrat izzvenele. Rabila pa sem vedeti, da je vse o.k..

Druga reč, ki mi je skupna s teboj pa je skolioza. Nekako nisem povsem dojela koliko si stara in ali si že prenehala rasti?
Sama se cm svoje krivine več ne spominjam, čeprav sem imela te podatke svoj čas v glavi, ampak bilo je tako, da so mi skoliozo odkrili eno leto pred malo šolo, torej nekje pri petih letih in devet let sem intenzivno telovadila, da bi jo na tak način lahko obvladivala. ta telovadba je super in ti bo vsekakor zelo koristila kot preventiva bilečin v hrbtenici itd. Pa tudi kot stranski učinek boš imela najbrž zelo lep trebuh oz. ga imaš, spominjam se, da se je meni videl kot nek tak zarisan trikotnik vendar sem sama poleg teh vaj, ki temeljijo predvsem na jačanju trebušnih pa tudi hrbtnih mišic, te prve pa so zelo pomembna opora hrbtenici, še intenzivno trenirala karate takrat. Sama sem potem na hitro zrasla in sem velika punca 175cm, kar pa je dejavnik tveganja za poslabšanje skolioze na hrbtenici in so mi svetovali pri 15 letih, da grem na operacjo hrbtenice, kjer so mi skoliozo ravnali. To se je zgodilo v Valdoltri, kjer imamo že dolgo vrhunske strokovnjake in operacija je tudi zelo dobro uspela (najbrž tudi zaradi izjemne prošnosti moje hrbtenice, ki je bila kajpada posledica moje telovadbe). Želim ti povedati, da vztrajaj pri vajah in telovadbi, ker se vsekakor izplača, pa če boš sfurala brez poznejše korekcije in op. ali z. Ne bo ti hudega, vse bo ok.

koiko pa si zdaj stara? si že nehala rasti? veš to telovadbo priporočajo vsem, ki imajo težave s hrbtenico.

Ne vem zdaj koliko človek lahko naredi z neko avtosugestijo pri hudih vsiljivkah in okm-u, ti pa svetujem, da se močno trudi tudi ob uporabi zdravil, da se nekako naučiš sama sebe pomiriti. sama sem si včasih, ko me je zajel kak hud strah ali panika z zelo pomirjujočim glasom prigovarjala "it's ok" in se z roko tapkala na območju prsnice in to sem storila čisto intuitivno brez kakšnega znanja o čemerkoli, pa je pomagalo malo. oz. dovolj, ampak moje tovrstne težave niso bile poudarjene. slišala pa sem tudi že za tehniko EFT, ki nekaterim baje pomaga. O tem pa naj se razpišejo raje poznavalci. Sama moram ta področja še raziskati in razmišljam resno, da bi jih, preden bi se zgodilo, da bi morala brez zdravil dočakati kak porod oz. predno bi zanosila. enkrat, ko bo čas za to.

Ostani mi dobro Maxim, pomagaj pa si na več možnih načinov. ne uporabljaj le enega, ostali čas pa da čakaš, kaj bo. V tebi so viri moči, spoznavaj paleto možnosti in najdi svoje rešitve. Takšne, ki so tebi lastne in bodo tebi pomagale. Žal pa včasih ne gre brez preizkušanja. Nihče se ni rodil že pameten in takoj v prvo trofnil prave strategije.

Srečno!

Maja

[majč]

Aja še to: sama se tudi bojim bruhanja. Morda ne tako panično kot nekdo, ki ima tozadevno fobijo, ampak po bruhanju se vedno počutim sila bolno. Bruhala tudi nisem velikokrat. Pijem alkohola enostavno ne in vedno sem se čudila ljudem, ki se opijejo tako močno, da se skozlajo, kako da se ne počutijo tako sila grozno kot sama, če dobim kak trebušni virus in moram bruhati. Pa so mi drugi rekli, da pri lakoholu tega sploh ne čutijo tako. No enkrat mi je bilo zaradi hrane, ki ni bila ok grozno slabo in nisem mogla priti k sebi, zato sem se odločila narediti, kot mi je svetovala svakinja, češ, stopi si aspirin v vodi in ga začni piti in še predno ga boš spila, boš bruhala, ker je tako ogaben. Ker rešitve moje slabosti nisem videla v ničemer drugem, kot da to storim, sem to res storila. In res ni bilo prijetno bruhati. Je pa poznejši umik slabosti bil vreden, da sem to storila. Draga Maksim, bruhanje je pravzaprav reakcija telesa na nek neprimeren tujek v telesu, skratka, tisto, kar ne spada notri mora it iz telesa ven. Ni prijetno, ampak olajšanje pa nastopi potem. Bruhamo ne pogosto, včasih pa pač moramo (če se recimo zastrupimo ali staknemo trebušni virus, itd.) Ampak to vsak preživi. Saj potem pride k sebi. Če je strah res pretiran, pa ti bodo drugi svetovali, kako ga lahko obvladuješ, ker so kaj podobnega že izkusili.

Drži se in fino telovadi za hrbtenico. To bo gotov dobra naložba.

Maja

[sanchysi]

Maksim,

Jaz sem pri tvojih letih zadnje bruhala in od takrat nisem več... Me veseli da si se kar hitro začela z emetofobijo spopadat, jaz komaj zdaj pri svojih 25 letih ugotavljam da imam to bolezen saj prej nisem nikoli se spuščala v to zakaj mi je slabo in zakaj se tega bojim, ter zakaj se bojim tako grozno bruhanja...
Meni je slabo skoraj vsak dan in se s tem tudi spopadam ter probam kolkor tolkor normalno živeti... Amkak sem se odločila da bom tudi jaz premagala to, saj sem bila kar za nekaj stvari skoraj prikrajšana, čeprav moram priznat da sem pred drugimi zelo skrivala slabost in ko se je kam šlo sem z tabletami Reglan probala omilit slabost... Tudi priznam da sem od tablet že popolnoma odvisna saj ko jo vzamem mi je manj slabo pa tudi vem da mi ne bo slabo več ko bom tableto vzela....
Berem teme, ki mi jih je @Janja poslala in vidim da je res velikooooo ljudi z emetofobijo, z enimi sem prišla tudi v stik...Tudi jaz bom naredila nekaj na tem in upam da mi uspe....
Zanima me pa nekaj.... Obstajajo kake skupinske terapije za to fobijo kje v MB, jaz sem z okolice Ptuja in mi je lajžje priti v Mb kot pa v LJ, pa še strah me je da mi bo po poti...vsi vemo kaj....

Lepo vas vse skupaj pozdravljem!
Sandra

[MHeechul]

En pozen pozdrav vsem skupaj! Zares se opravičujem za tako pozno pisanje,upam da še bom dobila kakšen odgovor. Namreš imam ogromno za poročat. Težave so se na žalost poslabšale iz dneva v dan,meseca v mesec,tedna v tedna dokler nisem mogla več nikamor sama in popolnoma izolirana od celotnega socialnega sveta.  Slabosti sem imela vsak da tako močne,da so se mi kolena tresla,ledeno kožo sem dobila in oči so mi trzale. Prav vsak dan sem mami poslala 189 sms da me je dokončno pomirila,da nebom bruhala. Vem da se sliši sramotno a moja mama je moja motivacija. Včeraj zvečer sem imela tako hudo slabost,da sem se tresla in jokala 3 ure. Bilo mi je tako hudo,da sem celi čas jamrala ali bom bruhala ali ne. Zares sem imela tak refleks   v grlu da sem mislila da bom bruhnila,kar pa je zame seveda mora saj mam emetofobijo. Mislila sem namereč da imam kakšen virus,čeprav jih zaj ravno ni. tudi v tem trenutku mi je slabo in nič ne jem. No in odločili smo se,da damo temu konec. Mojo osebno zdravnico smo prepričali,da grem na Gastro-enedrološko ambulanto. Dala mi je napotnico in tja sem tudi šla. Bili so zelo prijazni. Izmerili so me 168 cm in obupnih 70 kg,kar mislim da je preveč. Zdraviku sem povedala VSE in ni me bilo strah saj sem pripravljena to končati! Rekel mi je,da mi lahko zagotovi da z želodcem ni nič narobe,saj bi drugače bruhala,hujšala,imela drisko,vročino,migrene, zato je to izključil. Moti ga edino ta cmok v grlu. Določil je datum 10.Maj 2012 in bom sprejeta za celi dan v bolnico za preglede.
PREGLEDI
- Gastroskopija (grlo,požiralnik,želodec,tanko črevo)
- Pregled blata
- Pregled urina
- Podrobnejši pregled krvi
- Pregled ščitniških hormonov
- UZ Abdomna
- EKG Srca

Seveda se pregledov bojim ampak hočem da je že en krat tega konec in da se to preneha, zato držite pesti zame,da bo vse b.p.
Sem pa tudi začela zdravljenje pri diplomirani prihiatrinji dr. Jani Škorjanc, pri njej imam termine skozi vso poletje na vsaki 1-2 tedna. Zares izjemna zdravica. Res se z njo da pogovoriti vse. Rekla pa je da imam možnosti OKM, rahle depresije ali ankcioznosti ter da so te slabosti psihičnega izvora. Zdravila pa me bo z domačimi nalogami in sistematiko. Upam da bo to kmalu konec ne, in da bom končno spet normalna punca. 

Lepo se imejte,upam da se še kaj slišimo.

Maksim

[DAMa]

Maksim, seveda da boš!!!  Glej, vsak od nas je šel skozi precej slaba obdobja, pa smo se pobrali. Stvar gre malo gor pa dol, to je normalno, v vsaki taki epizodi pa se česa novega naučimo o sebi, se znamo boljše spopadat.

Lepo, da boš opravila vse telesne preglede, da bi te pomirili izvidi. Boš videla, da je vse OK. In tudi emetofobijo se da premagat! Tako kot druge fobije in paniko in anksioznost. Tako da ti kar pridno delaj s svojo novo psihiatrinjo, delaj VSE naloge, ki ti jih da, poglobi se vase in v to, kar ti pove. Beri o teh motnjah, vse, kar najdeš. OK? Mislim, da si zelo dobra borka in da sploh ni lahko to, s čimer se spopadaš. Pa zelo lepo, da si se spet oglasila, sploh ni važno, koliko časa mine - dobrodošla nazaj

[MHeechul]

HEY HEY spet jaz hehe! 

DAMa hvala za takšno pozitivno podporo!! Zares obožujem pozitivno energijo.  Pregledi so se prestavili na 24. Maja ,ker sem dobila menstruacijo 10.Maja pa imela sem malo vročine ter alergijo pa smo se odločili prestaviti. Termine pri dr. Škoranjc že imam pripravljene in zdravljanje se je pričelo. Delam vse vaje pa domače naloge in zares se je lepo pogovarjati z osebo ki ima takšne izkušnje s tem in te popolnoma razume. Morem priznati,da so se mi slabosti poboljšale. Že 2 tedna mi ni slabo, normalno hodim v šolo, normalo jem, ne redim se , nimam napadov, ker imam že očitno posledice zdravljenja. Zares je super. Niti enega sms nisem poslala mami, nič ne jamram in vse je vredu. Res je da pride kakšni dan ko me glava boli pa slabo mi je še kdaj,samo ne tako pogosto. Bom poročala kako bo na pregledih. V pon. grem na strokovno ekskurzijo potem pa pridejo sorodniki iz Japonske pa bom trenirala Japonščino in Angleščino. Hehe to je vse za zdaj, lepo se mejte! Uživajte! 

LP, Maksim

[DAMa]

Hura Maxim 

Ti kar poročaj, mi smo s tabo. Držimo pesti za preglede, drugače pa ti gre odlično, kar je najbolj pomembno. Še na boljše bo šlo, boš videla.